Živo srebro v Tržaškem zalivu

Ker se je v drugi debati pričela razvijati tema o živem srebru v našem morju in posledično v prehranjevalni verigi, sem jo preusmeril sem.

RejZoR je zapisal:

@Matijadmin
In ti resno misliš, da ribarijo v dokih in marinah? To da je jadransko morje svinjak, sploh naš del, ki je zaprt pa ve skor vsak. Južneje se stvar izboljša ker je bolj odprto sredozemsko morje. Živo srebro pride v vodo pretežno s padavinami, ki pa se osvinjajo s kurjenjem svinjarije. Naš čudoviti TEŠ na premog recimo...

Najprej mi dovoli, da te poučim od kod izvira živo srebro v Tržaškem zalivu. Reka Idrijca izpira samorodno živo srebro iz tal, po katerih teče (nekaj je k temu z rudarsko dejavnostjo doprinesel tudi človek). Nato se izliva v Sočo, ta pa kot Isonzo med Trstom in Gradežem v Tržaškem zalivu. Zato bi jaz pisal v lokalnem kontekstu, torej o tržaškem zalivu in ne celotnem Jadranu (ker sem prepričan, da je drugod stanje še veliko boljše). To živo srebro je večinoma anorganskih oblik, ki šele sčasoma postaja organsko (metilira).

Toda pozor, pri nas v Tržaškem zalivu je narava krasno poskrbela za živo srebro kar sama z geološko sestavo dna. To se zaradi svoje specifične gostote počasi useda v mulj (blato) ali pesek in tam uskladišči. Tako težje prehaja v prehranjevalno verigo.

Velik problem pa so vodnogospodarske dejavnosti, ki te sedimente mobilizirajo (po domaće dvigajo z dna). Pri nas se izpostavljata zlasti dva; potencialni problem - plinski terminali, kjer bi vplule ladje z globokim ugrezom in že obstoječ problem - talni ribolov (kočarjenje). Vendar je prvi problem po obsegu vpliva neprimerljivo močnejši!

Tako si še zdaleč ne mislim, da ribe lovijo v pristaniščih! Toda, če bi po Tržaškem zalivu do Žavelj pluli največji tankerji z globokim ugrezom, bi to živo srebro dvigalo s tal že veliko pred (oglej si kakšno karto z globinami) terminalom (ki je mimo grede sredi Žaveljskega zaliva in ne ob kopnem).

EDIT: Niti pod razno pa ne bi dal v usta soške postrvi, ulovljene pod izlivom Idrijce.

Amerika vsako leto samo s kurjenjem premoga v zrak spravi 50 ton živega srebra. Zdej pa vzemi za vzrec državo z bistveno manj regulatorji in še težjo industrijo (azija, južna amerika), koliko tega sranja gre tam v zrak in posledično v vodo. Slovenija ni nobena izjema. Rudarjenje v Idriji in kurjenje premoga v TEŠ-u, ki ga še celo širijo, da bojo skurili še več tega sranja. Naravni pojav živega srebra je bil zanemarljiv dokler ga sami nismo začel raztresat v velikih količinah. Praktično ves methylmercury, ki ga najdeš vsepovsod v vodi smo si ga nasrali sami.

> Najprej mi dovoli, da te poučim od kod izvira živo srebro v Tržaškem zalivu. Reka Idrijca izpira samorodno živo srebro iz tal, po katerih teče (nekaj je k temu z rudarsko dejavnostjo doprinesel tudi človek).

Ni čisto res. Res sicer je, da je tukaj že naravno povečana vsebnosti Hg, samo to ni znatno povečanje. Največji greh je bil, ker so skoraj 100 let sipali žgalniške ostanke in rudniške odpadke v strugo Idrijce, le-ta pa je nato ta material ob poplavah odnesla s seboj in kontaminirala vse obrečne površine Idrijce, Soče in sedimente Tržaškega zaliva. Učinki tega početja so zaznavni po celem Jadranu. Recimo, pri otoku Visu je po podatkih izotopskih analiz, 50% Hg iz Idrije in ostalih 50% od vseh drugih virov skupaj.

Na travnikih tik ob Idrijci pod Spodnjo Idrijo vsebnost Hg v tleh presega kritično vrednost tudi za 100-krat! Jaz tudi regrata od tam ne bi vtaknil v usta. Pa tudi mleka od krav, ki so se pasle tam, bi se izogibal.

Matijadmin:

>>> No še vseeno mislim, da je pri Visu količina Hg v sedimentu bistveno nižja kot v Tržaškem. Verjamem pa, da vpliv seže do tja. Ne želim biti siten, bi bil pa izredno vesel, če prilepiš kakšno povezavo do tvojega vira ali ga vsaj navedeš, če ga ni na spletu. Ker me to zelo zanima.

DELPHINE FOUCHER, NIVES OGRINC, HOLGER HINTELMANN,
Tracing Mercury Contamination from the Idrija Mining Region (Slovenia) to the Gulf of Trieste Using Hg Isotope Ratio Measurements
Environ. Sci. Technol. 2009, 43, 33–39

>>> Spodnji del toka Soče je tako ali tako poln Hg, kako je s travniki po poplavah ob Idrijci in delu Soče, si lahko kar mislimo (čeprav so bile verjetno opravljene tudi kakšne analize).

Za Idrijco vsekakor DA:

MATEJA GOSAR, GORAZD ŽIBRET
Mercury contents in the vertical profiles through alluvial sediments as a reflection of mining in Idrija (Slovenia). Journal of Geochemical Exploration, Volume 110, Issue 2, August 2011, Pages 81–91

Ja, zna bit. Vsakršno dvigovanje mulja, ki je v Tržaškem zalivu precej kontaminiran, je iz vidika vsebnosti Hg v ribah slabo.