Živo srebro v ribah

V vseh "ribiških" vasicah vidiš kako "Šime" razklada dnevni ulov in jih veselo namaka (puca) v pristaniški vodi.
To, pomojem, ni glih najbolj zdravo, snažno pa tudi ne najbolj. Sicer pa po filmu "Kruh naš vsakdanji" te težko kaj preseneti.


Kar se pa Hg tiče sem pa ravno zadnjič vidla oddajo, da ta biološka postaja opozarja pred naraščanjem vsebnosti v našem morju.

Ni problem pranje v vodi, če ni ravno odtok kakšne kemične tovarne. Pri ribah (nekaterih) je problem, ker se živo srebro v njih nalaga in je koncentracija mnogo mnogo večja kot v (onesnaženi) vodi. Ampak če ravno ne ješ vsak dan tune v velikih količinah, ne bi smelo biti panike.

Če slediš vsem priporočilom, itak ne smeš jesti skoraj nič in nimaš nič od življenja.

O.

Razen one iz Idrijce

O.

Ni problem pranje v vodi, če ni ravno odtok kakšne kemične tovarne. Pri ribah (nekaterih) je problem, ker se živo srebro v njih nalaga in je koncentracija mnogo mnogo večja kot v (onesnaženi) vodi. Ampak če ravno ne ješ vsak dan tune v velikih količinah, ne bi smelo biti panike.

Če slediš vsem priporočilom, itak ne smeš jesti skoraj nič in nimaš nič od življenja.

O.

Ja maš prov...

Skratka, da ne bo kdo jedu govejega mesa, ko se krava vsak dan tam po dreku vala pa še travo žre nkol neveš, ker komar sej v travo usrov...

@Gzibret me pa vseen zanima kaj se zgodi, če je HG-ja preveč ?

Sicer pa sem zadovoljen uporabnik rib vsak dan.

LP

Jaz sem zaradi tega nehal jest tune in prešaltal na losose. Ki so sicer svinjsko dragi, ampak vsaj nimajo težkih kovin, okusni so pa bolj kot katerekoli tune.

Spadajo v skupino z manj težkimi kovinami, nikakor pa to ne pomeni da jih nimajo.

Mogoče butasto vprašanje, ker se na to res ne spoznam. Kako pa je potem z Eskimi, ki (so) redno uživajo ribe? :)

Am, kolk stane da za losose iz različnih koncov sveta zmerte? :)

@jype:Cena za en vzorec za svinec/kadmij (se meri skupaj) je malo manj kot 120 eur (119,pa se malo), cena za Hg (v vseh zivilih, ga dela IVZ) je pa malo nad 120 eur.

Zna bit da dobis nizjo ceno ce vprasas direkt na IVZ.

@Matthai: Nadzor zivil zivalskega izvora nad ostanki veterinarskih zdravil se izvaja na Institutu za higieno zivil in bromatologijo Veterinarske fakultete Univerze v ljubljani. Kot vse kaze v to kategorijo spadajo tudi komponente onesnazenja, ce delamo tezke kovine, pesticide in toksine.

Za ostala zivila (ne-zivalskega izvora) nisem 100% ziher kdo je za njih odgovoren, imam pa obcutek da ima IVZ kar pomembno vlogo pri tem (vsaj za merjene pesticidov).

Nadzor nad zivili zivalskega izvora predpisuje in nadzira EU. Bom vprasal ce kdo ve bolj speciifcno kateri dokumenti urejajo to podrocje.

V bistvu me bolj zanima, če obstaja kakšna pregledna spletna stran s temi podatki...

Ce koga res zanima vec o tem (se mene bolj kot ne iz profesionalnih razlogov) je tule napisano nekaj o tem, kako se doloca meje (v zivilih, v ljudeh, etc.) za razlicne spojine.

@Matthai: Moj prvi post je pomojem najblijze temu kar imas ti v mislih. Sicer bi lahko jaz (al pa kerikol drugi zaposlen tukaj) zadevo sam sel konstruirat, ampk bi to vzelo prevec casa. Da bi pa outsourcali ali pa kar zaposlili koga ki bi spisal nekaj skript ki to pocnejo (vsi podatki so za vsaj zadnja 3-4 leta shranjeni v SQL bazi) pa seveda ni sans, je treba sparat, javna uprava prevec zapravlja, druge prioritete, etc.
Ce rabis kaj bolj specificnega in v manjsem obsegu potem ti lahko pogledam (seveda bojo podatki neuradni), drugace pa mislim da ne bos veliko nasel o tem.

Edino ce slucajno VURS (oni so glavni v sloveniji, oz. oni se pogovarjajo direkt z EU glede nadzora) izdaja kaksna letna porocila na to temo, ampak do zdej nisem se nobenega videl (kar ne pomeni da ne obstajajo, ker informacijska osvescenost v tej stroki je porazna).

A v ribah se meri metil-Hg ali dejansko Hg?

EDIT: Koncentracije za vse tri kovine so celokupne koncntracije (torej vsa kovina, ne samo prosta ali ionska, etc.)

Kar se cepiva tice (samo moje osebno mnenje) je vsaj tako varno kot vsa druga cepiva proti gripi ki se uporabljajo vec let brez resnejsih tezav (tisoce mrtvih zaradi cepiva naprimer ali kaj podobnega). Edini problem je pri ljudeh ki so alergicni na jajca, ker se cepivo vzgaja v jajcih (pticjih, ne cloveskih).

Kaj bolj uradnega bos pa dobil od zdravnikov, oni so pa itak ze od zacetka leta po TVju in cajtngih in probajo prepricat folk da cist zares se nimamo smrtnega vala zaradi cepiva, ceprav je enim to mal tezje dopovedat.

Edino stvar ki mi ni bla najbolj vsec je bila ena serija cepiv (pri nas jih ni) v kanadi, kjer je vecje stevilo ljudi imelo probleme (nic smrti ali invalidnosti, ampak tud 14 doma lezat ni glih fajn) in so serijo vrnili proizvajalcu (slovenija kolikor vem od njih ne kopuje cepiv).

Ce se vrnemo na vsebnost HGja v cepivu (najprej je treba povedat da so stvari, ki jih smatramo kot onesnazenje, vkljucno z radioaktivnimi snovmi in vso drugo svinjarijo, povsod. Samo zato ker jih ponekod se ne moremo izmeriti ("prenizke" koncentracije) se ne pomeni da jih tam ni; hkrati pa tudi ne moremo trditi da tam so, ker jih se nismo izmerili ):

Ce cepivo res vsebuje 5ug na odmerek, in ce ta odmerek das 50 kilskemu cloveku (da bo lazje za racunat) bo koncentracija v cloveku (ko se Hg porazdeli in preden se zacne izlocat) priblizno 0,1 ug Hg/kg (0,0001 mg Hg/kg). Ce upostevamo zdraven se razmerje v masah med samim Hg-jem in tiomersalom pa dobis priblizno 1/2 te koncentracije (tiomersal je okrog 400 g/mol, Hg pa okrog 200). Ce si tezak 100 kio namesto 50 moras se enkrat upostevat faktor 0,5.

Zdej a je to prevec a ni bos spet mogu uprasat kaksnega dohtarja ali nekaj v tej stroki, jaz sem tukaj zato da pogruntam kako izmerit doloceno vrednost in za izvajat meritve.

Glede merjenja celokupnih/speciiranih elemntov: Vecinoma se meri tezke kovine z relativno destruktivnimi tehnikami, zato so vecinoma podane kot celokupna koncentracija. Obstajajo pa tudi metode ki merijo samo dolocene spojine, ampak te se bolj poredko uporabljajo ker nas vecinoma zanima celokupna slika. Ce/ko se ugotovi previsoke vrednosti se pa zacne brskat kaj bi lahko bil vzrok. Aja, pa drage so tiste ta specificne metode :)

EDIT: Najdu podatke za vecino stvari ki jih jemo v EU: klik

Ja, to naj bi pomenilo. Cisto na kratko kako se meri vecina kovin: klik.

Gre se za to da vzames vzorec (prej ga je ponavadi treba priravit, ocistit, etc.), ga atomiziras (unicis po domace povedano, raztavis na atome), vanj posvetis (fino je ce lahko dokaj tocno kontroliras valovno dolzivo svetlobe) in na drugi strani meris koliko svetlobe je tvoj vzorec absorbiral. Atomizacija ponavadi poteka v grafitni celici pri zlo visokih temperaturah. Starejsa varianta je kurjenje v plamenu (plamensta absorpcija), potem lahko vzorce skuris se v plazmi, itd.

EDIT:
1.Glede na kolicino absorbirane svetlobe lahko (s pomocjo standardov in umeritvene krivulje) izracunas koncentracijo iskane kovine v vzorcu.
2.Vsak element ima precej specificne valovne dolzine pri katerih absorbira svetlobo, zato se jih da merit vec v istem vzorcu.

Ta specificne metode so pa na cisto drugacnem principu.

Ubistvu bi bilo najbolj pomembno na kaj je zadeva vezana. Ce je na _nekaj_ kar v prebavilih ne razpada (prevec) in je dovlj veliko/strupeno da se ne absorbira v kri, potem je nacelno skrb odvec (razen pri spremembah/boleznih kjer se prepustnost membran v GIT povisa oz. se zniza delovanje aktivnega transporta ki izloca nezelene snovi).

Monitoring se pa izvaja predvsem zato da se vzpostavi neka generalna slika glede kontaminacije. Monitoring ni preventiva (veprav ga nekateri tako razumejo), niti ni namenjen iskanju krivcev za kontaminacije (ceprav je zelo dobro orodje za tako pocetje). Gre se samo zato da imamo vsaj generalen vpogled v stanje zivil.

Aja: izraz "monitoring" (slo. "nadzor") pomeni bolj naso (EU) strategijo, same (bio)kemijske metode se lahko uporabijo se za marsikaj drugega kot samo monitoring.

Kaj zdaj, je problem z ribami. Ali lahko v miru jem ribe? :)

V vecini primerov nebi smelo bit probelmov, obstaja pa (sicer majhna) verjetnost da ce jih jes prevec pogosto (recimo vec tednov non-stop) da se ti bojo zagrauzale in jih ne bos vec maral. Potem je pa se manjsa verjetnost da se z njimi zastrupis ;)

Ribe majo kovine (skoljke se vec), skoljke imajo toksine, med ima pesticide, mleko ima antibiotike, ... ampak se vedno pa vsi mirno jemo kar nam pase (dokler ne pretiravamo) in z vecino ni nic narobe (kind of). To sicer ne pomeni da se lahko nehamo trudit za cisto okolje, pomeni pa da se ne splaca kej prevec sekirat glede kvalitete hrane ki jo jemo (ceprav jo je pametno preverjat vsake toliko).

ah, kemizacija okolja...the silent killer.

ubistvu sploh nebi bila taka frka z njo, če bi vsi imeli življensko dobo 40 let. ker pa živimo tam do 80 je to veliko časa, da se stvari akumulirajo in nam grenijo življenje.
jz osebno se dosti bolj bojim kemične polucije kot biološke, slednja je bolj akutna ampak je nekaj z čimer smo živeli od vsega začetka. Živa bitja pa se niso navadla na svinec ali kadmij niti v času 4 miljarde let. Ok, ena prebavljajo ampak so v grozni manjšini.
Zato jaz zagovarjam zmanjšanje onesnaževanja ne zaradi CO2 ja in podobnih nedolžnih plinov in snovi, ampak zaradi nam popolnoma tujih kemikalji. Me prav zanima če se bodo ljudje evolucijsko navadili na PCBje in podobno sranje. Mogoče bo nekoč tehnologija tudi to težavo rešila ampak to ne bo v času mojega produktivnega življenja.

Zdej bom potegnu številke iz riti vn, ampak tako po občutku se upam trdit, da bi lahko zmanjšali izločanje človeško ustvarjenih kemikalji za 30% ali več in ševedno ohranili isti standard življenja.

Začeli bi lahko z transportno industrijo...pač bolj učinkovite avtomobile, tovornjake in ladje.
Sledi energetika...pač, to je današnja velika dilema. Rešil bi jo z fisijo, geotermalno in fusijsko proizvedeno energijo. Prvi dve so dosegljivi v zelo kratkem času, zadnja bo pač še mal počakala.
Proizvodna industrija...ugh, ta bo zajebana. Pač ljudje bo treba izučit, da čim manj uporabljajo stvari za enkratno uporabo, še posebej iz umetnih mas.

Pomojem to nebi bistveno zmanjšalo našega standarda, kvečjemu bi ga še povečalo z kvaliteto življenja.

Glede rib...jz če jih jem, jem take ki so čim manjše (aka sardele) in da so nemesojede. Namreč pri mesojedih je večja akumulacija.

> jz osebno se dosti bolj bojim kemične polucije kot biološke, slednja je bolj akutna ampak je nekaj z čimer smo živeli od vsega začetka. Živa bitja pa se niso navadla na svinec ali kadmij niti v času 4 miljarde let. Ok, ena prebavljajo ampak so v grozni manjšini.

Jaz osebno se sicer strinjam z napisanim, samo razen ene malenkosti. Ti dve prvini sta prisotni že od nastanka Zemlje. Pa tudi Hg, As, Ni, Cr ipd... Samo organizmi nekako niso iznašli pravega načina za odstranjevanje kar nekaj težkih kovin iz sebe. Res pa je, da je "naravna" koncentracija teh prvin na veliki večini zemeljskega površja zanemarljiva, in v teh količinah ne škodijo. Problem pa je, ker je zaradi antropogenih dejavnosti marsikje vsebnost teh elementov za faktor nekaj 1000 večji, kot normalno. In to ne na majhnih, omejenih površinah....

Če dam le primer... Z JZ vetrom prinaša veter aerosole in prah nad Slovenijo, predvsem iz idustrijskih predelov Italije. Ti aerosoli se potem večinoma odložijo, skupaj z dežjem, na dinarskih pregradah. In imamo dokaj visoke vzebnosti težkih kovin na zahodnem robu dinaridov, ki se vlečejo vse od Slovenije, pa do Črne Gore.

Gled Hg - primarni vir Hg je izgorevanje fosilnih goriv, danes največ prispevata premog in plin. In Hg je postal globalni polutant. Slovenija prejema kar nekaj Hg "padavin" iz predelov Z Evrope, sicer pa jih tudi sama kar nekaj naredi.

Še en članek na to temo: http://www.msceast.org/reps/emecap.pdf

Malo update-a: VURS ima podatke za vsaj zadnjih nekaj let ze v bazah, samo volje/dnarja/znanja/interesa jim manjka da bi stvar naredili dostopno tudi javnosti. Glede na to da se monitoring izvaja iz EU in proracunskih sredstev bi tud informacije mogle bit javne.
In baje da so. VURS mora vsako leto v EU poslat tako plan monitoringa (da ga EU potrdi oz. popravi ce se jim ne zdi vredu), kot tudi porocilo monitoringa (ki mora vsebovati vsaj kolicino narejenih/pozitivnih vzorcev po analizah). Kje tocno bi se tako porocilo lahko dobilo (razen direkt na VURSu ali pri EU) mi pa ni znano, bi verjetno bilo treba kar njih kontaktirat. Ce kdo res rabi to stvar naj se obrne na VURS (nimam pojma kdo je tam odgovoren) in vprasa za "letno porocilo o nadzoru zivil zivalskega izvora" (ni nujno tak naslov, bi pa moralo bit doovlj eksaktno da vejo kaj je treba najdet).

Ni to nekaj, o čemer bi morali vsi časopisi pisat na naslovnicah?

Ubistvu se pozitivnih (tudi zelo pozitivnih) vzorcev nabere kar nekaj vsako leto in takrat pac VURS sprozi svoje postopke, inspektorji grejo nabrat dodatne vzorce, nam zmanjka prostora v zmrzovalnikih... V veliki vecini primerov se izkaze da je slo ali za napako pri meritvi, ali za napako pri vzorcenju/shranjevanju/transportu vzorca, ali pa da je zaradi kaksnega ekstra dejavnika bila koncentracija takrat toliko visja (kaksen cuden izliv, etc.). Ponavadi je druga serija vzorcev v mejah normale (kinda weird, innit?), ne pa vedno.
Pa teorije zarote dejmo pustit za druge teme, to da se vsake toliko izmeri cudne vrednosti ni pri kemijskih analizah nic cudnega, zato se pa gre iskat nove vzorce in se dela paralelke...

Zakaj pa pri analizi ne pustite pol ribe za kontrolo, da jo lahko na istem vzorcu ponovite, če je rezultat nenavaden?

Verjetno se težke kovine ne kopičijo povsod enako.

> Ampak eno vprašanje - načeloma bi morali biti ti podatki javni, ne? Se pravi, če bi nekdo naredil tak portal in potem podatke zahteval ter jih vnesel v bazo...

Če so podatki pridobljeni z javnim denarjem, so po določilih Aarhuške konvencije teoretično gledano javni. V praksi pa se ogromno podatkov valja po predalih in diskovju, pa jih nobeden še povoha ne.

Čeprav, jaz bom rekel takole.... Niti pod razno ne dam novih podatkov, ki še niso bili objavljeni. Oz. takih podatkov sploh nimam Ni pa nikakršen problem za stare in prežvečene podatke, ki pa jih tudi ni tako malo. Še posebej, če portal ne omogoča ukaza: "download all available data in xls form".

Avstralci imajo to bolje rešeno. Za vsak porabljen javni denar se zahteva, da se podatki prenesejo v centralni register. Avtor raziskave ima možnost delati s podatki kar hoče (so praktično njegova last) v obdobju 7 let in so dostopni le njemu. Pot 7 letih podatki postanejo javni, in če avtor ni uspel v tem času napisati članka, je to njegov problem.

edit - hehe.. ravno zdajle pišem en članek na temo vzorčenja iz leta 2004... Sej še ni 2011 ;)

Torej, zdravniki priporočajo, naj jemo veliko rib.
Zaradi Omega3 in podobnih maščobnih kislin, katerih uporabo veselo spodbujajo Korporacije™ a brez skrbi, če jih ne moreš uživati imamo tukaj še naš Izdelek ki ima enako vsebnost Omega3 maščobnih kislin kot 100 rib.

Čeprav jih pa hranijo z vso mogočo svinjarijo..ampak česa pa danes ne.
Z odpadki, ne svinjarijo. Plesniva moka, žita, kruh. Vsako jutro pomre kar nekaj rib.

Razen one iz Idrijce
Si upam iti staviti da imajo tiste ribe nižjo vsebnost živega srebra kot marsikatera gojena vrsta tune.

Veliko Hg pride predvsem iz elektrogalvanskih obratov, oz. bolj natančno od njihovih izpustov.

Zdej a je to prevec a ni bos spet mogu uprasat kaksnega dohtarja ali nekaj v tej stroki, jaz sem tukaj zato da pogruntam kako izmerit doloceno vrednost in za izvajat meritve.
Kako je pa s tem 'šokom' ? Namreč zaužit metil-Hg se ne absorbira instantno in ga lahko ledvice do določene mere sproti odstranjujejo. Kako se pa timerosal obnaša ? Je že v taki obliki da ga lahko ledvice že takoj odstanijo ali ga mora telo predelati ?

Gre se za to da vzames vzorec (prej ga je ponavadi treba priravit, ocistit, etc.), ga atomiziras (unicis po domace povedano, raztavis na atome), vanj posvetis (fino je ce lahko dokaj tocno kontroliras valovno dolzivo svetlobe) in na drugi strani meris koliko svetlobe je tvoj vzorec absorbiral. Atomizacija ponavadi poteka v grafitni celici pri zlo visokih temperaturah. Starejsa varianta je kurjenje v plamenu (plamensta absorpcija), potem lahko vzorce skuris se v plazmi, itd.
Pravzaprav se na tak način meri samo količino Hg/Cd/Pb atomov v vzorcu in ne, na kaj so vezani in je stroju vseeno ali meri 1ug čistega Hg ali 1ug vezanega Hg ?

Mogoče se motim, a ni da se večina kemikalji zadržuje v kosteh, ledvicah, jetrih?
DDT in podobne spojine (organofosfati?) so rade nalagajo v maščobnih tkivih. Načeloma ni hudega dokler stalno pridobivaš na teži, ko pa enkrat zboliš in se ti začnejo maščobne zaloge krtčiti in take kemikalije sproščati pa ga lahko hudo naj*.

Vsi tisti, ki namenoma kurijo odpadke in premog ali proizvajajo cement ter zastrupljajo okoliško prebivalstvo bodo obtoženi umorov?

Že spet se povsem po nepotrebnem delaš neumnega. Če to počnejo zato, da bodo pomrli okoliško prebivalstvo, vsekakor.

O.

Pravzaprav se na tak način meri samo količino Hg/Cd/Pb atomov v vzorcu in ne, na kaj so vezani in je stroju vseeno ali meri 1ug čistega Hg ali 1ug vezanega Hg ?

Vse kar je v vzorcu se po domace povedano skuri na dovolj visoki temperaturi, da organske snovi grejo do co2, vode in ogljika, kar je pa zdraven anorganskega pa pac do atomov. Aparat pa meri samo in izlkjucno kolicino svetlobe (dolocene valovne dolzine), ki se je absorbirala v vzorcu. Absorpcija svetlobe (pri doloceni valovni dolzini) je pa odvisna samo od koncentracije elementa(ov), ki pri tej valivni dolzini absorbirajo svetlobo.

Poglej si wiki link ki sem ga nalimal zdraven, tam bi moralo bit razlozeno. Ce pa slucajno ni so pa na dnu strani reference v katerih je bolj podrobna razlaga.