Bum.
vir: Ars TechnicaOPEN zasleduje skoraj iste tarče kot SOPA (blocking foreign rogue websites dedicated to copyright infringment) in ponuja skoraj iste kazni, tj. prepoved poslovanja s kartičarji in oglaševalskimi omrežji (ne pa blokade domene in izbrisa iz iskalnikov). Kako je to potem kompromisni predlog? Postopek za uvedbo blokade je bistveno daljši, omogoča besedo tudi nasprotni strani in posredniku, zahteva mazanje precej več papirja in plačilo precej več sodnih taks. Namesto takojšnje blokade na iniciativo državnega tožilstva oz. zasebne tožbe založnika, brez zaslišanja nasprotne stranke, je predviden uveljavljeni mehanizem alternativnega reševanja sporov pred ameriško Mednarodno trgovinsko zbornico (ITC), ki v tej enačbi prevzame vlogo arbitra. To že počno za patentne spore in pred njimi se trenutno tožarijo vsa velika imena v mobilnem sektorju. Postopek je bistveno daljši in dražji, vendar kot rečeno, da besedo tudi drugi stranki, kar je pomembno, ker tej drugi stranki potencialno grozi prepoved poslovanja na ameriškem trgu.
Takšen model bi lahko izvrstno deloval tudi na mednarodni ravni, kjer bi nosilci pravic intelektualne lastnine lahko sprožili spor pred Svetovno trgovinsko organizacijo ali katero od haških arbitraž, namesto na obremenjujejo nacionalna sodišča z mednarodnimi problemi.
Žal založniki niso navdušeni. Skrbijo jih "neskončno dolgi postopki pred ITC", ter možnost tretje stranke - posrednika, npr. Googla, Paypala ali Facebooka - da kot stranski udeleženec podaja vloge v postopku in tako še dodatno "zavlačuje". Še huje, visoki stroški postopka pred ITC naj bi izključili manjše avtorje, kar je itak glavna skrb tukaj. Končno jih skrbi, da bo "težko dokazati namernost kršitev" in potem uveljavljati trojno odškodnino. Oz. na kratko, ta predlog "je treba takoj zavreči" in "začeti na novo, s čistim listom papirja".
Takšen odziv najbrž ni veliko presenečenje. Celotna ideja PROTECT IP in potem SOPE je možnost enostranskega, vseobsežnega in poceni blokiranja tujih spletnih strani iz ameriškega interneta. ACTA, pri pisanju katere so bili udeleženi isti ljudje, čeravno je bila javnost izključena, predvideva podobne ukrepe na svetovni ravni. Člen 27, Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju, od vsake države pogodbeni zahteva, da zagotovi, da so po njeni zakonodaji na voljo sredstva, ki omogočajo učinkovito ukrepanje zoper vsako dejanje kršitve pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju, vključno s hitrimi sredstvi za preprečite kršitev in sredstvi, ki odvračajo od nadaljnjih kršitev. Vlada Republike Slovenije, ki se je nedavno seznanila s sporazumom, sicer pravi, da to ne pomeni ne cenzure interneta ne obveznosti vpeljave ti. stree strikes režimov, vendar prav v ničemer ne pojasni, kako bo drugače zagotovila hitro čiščenje piratske zalege z interneta. Kaj ji pravzaprav še ostane? Civilna tožba ali kazenski pregon kršiteljev? To že vse imamo brez ACTE.
Predlog zakona OPEN zagotavlja vsaj neko obliko due processa (pravice do poštenega sojenja). Še vedno bo predrag za večino uporabnikov pravic intelektualne lastnine, saj že pri zahtevkih za odstranitev vsebin (DMCA takedown notice / EU copyright direktiva) vidimo izjemno malo nasprotnih vlog, je pa pomenljivo, da vsakršna omemba dodatnih stroškov tako zelo zmoti industrijo, ki ji denarja in pravnega zastopanja ne manjka.
Če na malo bolj teatralen način primerjamo OPEN in SOPO, je prva osnovna pokalica iz Quake-a, druga pa dodobra založen BFG10k. Prvi čisto zadostuje proti piratski zalegi, tj. Stroggosom, le da si je treba vzeti nekaj časa za merjenje in izogibanje povračilnim ukrepom. Druga pač razstreli vse kar je v sobi (in še sosednjih dveh), najsi je dobro ali slabo. Industriji, ki tako zelo joka o vseprisotnem vdoru piratske zalege, pa ni pripravljena igrati te igre pošteno, ne gre v ničemer verjeti, prav tako pa je zelo zelo slaba ideja podpisovanje kakršnih koli sporazumov, kjer so bili zraven. To so navsezadnje zelo jasno povedali tudi naša veleposlanica, ki se je ta teden opravičila za podpis ACTE, Poljaki, ki so pravkar umaknili svoj podpis, oz. naš večni zakonodajni zgled, Nemci, ki sporazuma sploh še niso podpisali.
