IQ se z odraščanjem v adolescenci precej spreminja

Pa še nekaj kar se vedno premalokrat ponavlja.

Hinavske so droge. Tudi alkohol. Morda zlasti na poseben način. Ker je ljudska droga. Vse droge, ....do cigaret, ki ne spreminjajo delovanja možgan na nek posebej opazen način, a nas vendarle lahko svinjsko zasvojijo.

Od začetka je vse nekako fino, joint nas nasmeje do solz, par pirov nas sprosti, da smo lahko klovni družbe in bi nemara s tem padli ljubljeni v oči itd. Celo horse, ki sem ga na srečo kadil dovolj redko, tako da nisem padel not, je v začetku čudežno pomirjujoč in angelsko blag.

Ravno ko nas neha biti strah, pa pokaže večina drog pri kar velikem odstotku patronov, odpornost in s tem odvisnost. In to presentljivo hitro. Pri drugih kemijskih mašinah - organizma:), pa traja do skoraj truge. Pa pijejo, ali kadijo na foliji, ne tako redko. No če si enkrat odporen in s tem odvisen, potem se pa začne cirkus. Resen. In ga je hudičevo težko prekiniti včasih. Težji so časi, težje je prekiniti. Večje so razredne napetosti, bolj so odvisneži nekaki soldati. Bodidi copsov za infomacije, bodisi mafije za druge podlosti, včasih in ne tako redko, pa kar za oboje.

Pijančki so po moje že malo out, a za časa udbe, si če nisi bil totalna koma non stop, potem pa par mesecev trezen, torej če si bil sposoben kaj zapomniti, obvezno tudi izsiljevan od copsov. Če si bil koma, te je pa v socializmu nekje čakal sprejem v norišnico. Po par težjih pizdarijah.

Droge no good. In tudi za travo si ne bi upal trditi da je good, čeravno je pa od omenjenih daleč najblažja.

Ja no to je tako kot: če orješ mej traktor:)

Mene malo zanima kako in kateri nerotransmiterji v razčičnih kobinacijah tako brez dudlanja spremenijo IQ.

Pa recite temu lenoba:)

Ampak ker na drugi strani včasih vsa volja in verjetno tudi IQ pade u nulo, bi bilo nekako pravično vedeti tudi nasprotno. Ne?

Če nisi odvisen lahko pomagajo. Veščina kako ostati neodporen in neodvisen od drog, celo alkohola, pa so vse premalo učene.

Če si odvisen od česarkoli pa takole.

O ja za 3 tedne. Ni posebnih težav. Si pač pijan ko čep. Pa če zraven vzameš še kaj, si še vedno samo bolj pijan:) Potem pa padeš skoraj v smrt. Preverjeno! Poudarjam pa, odvisen od alkota, alko primaren gon, ostalo bolj balast, ki ga povzročijo razne družbe, ampak ja 3 tedne ni problemov, potem se pa sesuješ. Piti ne moreš več, hotel bi se le pozdraviti, potem pa nastopijo in abstinenčne težave in depresija. Huda.

Če greš k zdravniku, je včasih obstajal meprobamat, ali nekaj takega, ki je krizo razmazal in ublažil, na suho sem bil pa prakrat isto kot junky. Praktično isti simptomi. Le da začuda tako sesut, da četudi bi nekdo tiščal flašo pod nos, sem vedel da bom umrl (kot nek znanec, umrl ko so mu pijandure nalile še zadnji zug), ali pa predihal najhujšo krizo. 4-5 dni.

Ma ne seri. Kakšne interakcije subatomskih delcev. Zanima me kako se spremenijo razmerja nevrotansmiterjev bk plešast

Z leti naj bi se človeške sposobnosti dojemanja večih nivojev sporočanja izboljševale.
Pri tebi donfilipo, gre pa očitno že fejst navzdol, al si pa enostavno braindamaged....

Ti bom še enkrat napisu počasi, ker maš težave s hitrim branjem: Z A I L U S T R A C I J O
Jasno? To ne pomeni dobesedno povezano s temo ampak paralela v čem je problem. Al si enostvno predolo tripal in ne potegne več?

IQ je sociološki pojem. Na nivojo nevrotransmiterjev je to čisti nesmisel. Kolk na glas je rumena? Aja, ilustracij ne kapiraš ...

pa človek božji zakaj bi sploh želel IQ 200+...z njim pridejo tudi določeni problemi:

http://www.ehow.com/list_7538257_challe...

Podobno kot bi želel fotografski spomin, sama pizdarija. Določene stvari bi rad pozabil oz moral pa imaš vse v glavi.

Povprečen človek se lahko nauči ogromno, če le nimaš downowega sindroma. Tako da raje se uči, več kot se učiš boljše bo pomenenje.

Ja in? Pomeni da bi to morali meriti z drugimi metodami. Pa povejte kako. Zanekrat je IQ kar pač je. Boljšega ni.

Enostavno kakorkoli in karkoli že z IQ merimo, meni to nekaj pove. Če vam sociološko ne, sorry. No in rad bi vedel kako se menja kemija možgan, obenem z rastjo in padanjem IQ in verjetno še česa. Nemara volje, motivacije?

Nima veze s sociologijo ne z ničemer drugim. In tudi izmeriti se da. Ne na subatomskem nivoju. Kar lepo drugače. Ampak bo treba še malo počakati očitno.

Iq je topic. Tema. Novica. Se spreminja pri. To je novost. Prej je v psihologiji veljalo, da se IQ ne menja. Jasno. In tu ugibamo in razlagljamo o tem. O čisti psihologiji in morda kak biokemik da nas razsvetli.

Pomeni pa mi dejansko čisto nič. Ne denarja ne sreče ne.....Samo firbec.

@yupe

Na kurac mi gre k ga izpod kikle šunta, kot da sem mu jaz kriv, da noče na forum:)

Živce imam pa res načete.

In ne tud približno ne klapa tvoja tolmačba njegove zagonetke s sociologijo in subatomskimi delci:)

Ma ne podtikaj. Kadil nisem 2 x toliko kot ti Leta. Celo s tobakom nehujem.

Zdaj pa povej kaj si hotel povedati?

Da nevrotramiterji ne vplivajo na IQ, ali kaj???

In tu ne govorimo o nekem povprečnem IQ rase, če si to mislil. Govorimo o IQ posameznika. Najprej adolescenta, potem pa ostalih. Med drugim tudi kako na to vplivajo droge. No in droge pa v glavnem rušijo balanco nevrotransmiterjev, ali podrejo njih funkcije.

Ne bo držalo. Tudi povečajo ga določene substance začasno. In določena stanja. Brez zunanjih kemikalij. To ves čas govorim.

Ti pa da se drogiram:)

Sem se, leta, desetletje in več nazaj, zdaj pa ne, zato sem na taka podtikanja občutljiv.

In sama novica govori o tem. Kar pa je še toliko slabše. Kaj se dogaja pri teh adolescentih? Najverjetneje. Burna kemija. Nevrotrasmiterji ponorijo. Morda pa še kaj. In nič drugega.

Oprosti.

kaj se zgodi če ti nevrotransmiterji ponorijo?

Ni nujno. Pri običajni vinjenosti sam alkohol ne deluje kar direkt na možgane. Ampak blokira določene normalne funkcije glutamat receptorjev in še in še tega. Se pravi ključ možgan je v kemiji in ne samo povezavah, ali logičnih vezjih neke sorte. To začuda zlasti IT ljudje radi spregledajo!

"Nevroni ponorijo" ni preveč natančen izraz.

Če si s tem mislil povečano aktivnost, potem to ni nič neobičajnega.

Če si mislil bistveno napačno delovanje, potem koma.

Z inhibicijo nevronskih povezav lahko dosežeš ene najbolj krutih oblik smrti.

Tisto, kar se dogaja v adolescenci, je pa z nevroni povezano predvsem posredno. Žleze, ki izločajo psihoaktivne hormone so tiste, ki povzročajo občutja tega in onega, seveda pa gre za zanke, v katerih dražljaji krožijo. Nevronska stimulacija povzroči hormonsko in obratno.

Zakaj pa ne bi smeli gledati IQ-ja skozi rasno prizmo? Ljudje radi rečejo, da so Azijci pametni. Zakaj ne smemo reči obratno? Zakaj en organ človekovega telesa pri eni rasi ne bi mogel biti superioren v primerjavi z organom pri drugi rasi? Pri šprintih pri atletiki se to lepo vidi - jaz tam vedno vidim enako raso. Pri badmintonu tudi.

IQ testi so nekaj kot hitrost svetlobe. jemlje se jih za absolutno resnico. V resnici je pa večina testov stara že pol stoletja, in še vedno niso pogruntali nič novega. Klasika v medicini. nekaj narediš in v to ne dvomiš (če sklenemo da je psihiatrija medicina). Večina IQ testov, ki se jih jaz delal, testira matematične sposobnosti ljudi. Se pravi levo stran možganov. Analitično, razumsko. Ne obstaja IQ test za desno stran, ki naj bi bila kao kreativna. Sicer se pojavljajo testi kot socialni IQ, emocialni IQ in podobno. Ampak te testi bolj testirajo priučene socialne veščine. V končni fazi pa potrebujemo oboje, sploh če se greš kak posel. Npr. ocenit kdaj moraš stranko peljat na striptiz da bo zadovoljna.

Kar se tiče drog, imjo možgani receptorje za srečo. Le ti omogočajo možganom občutek ugodja. Naravno je mamilo zanje endomorfin, ki se sprošča ob hudih naporih. Kar poglejte tekače. Oni so dobesedno zasvojeni z njim, zato morajo svoje telo prignati do meje da začne izločat endomorfin. Ker drugače bi najbrž umrli od bolečine. Naravna obramba telesa pač.

Vse droge, ki jih lahko kupiš, so preprosto nek derivat endomorfina. Imajo enako konektorje za te receptorje zasrečo in se lahko tja priklopijo. Problem nastopi, ker umetne droge ne izpuhtijo tko hitro kot naravne. Zato potrebujejo odvisniki vedno večje doze, dokler pač ena ni dovolj velika.

Ko se pa hočeš odvadit droge, se pa možgani obnašajo kot razvajen mulc, ki mu ne kupiš neke igrače. Začnejo delat štalo in osebi povzročat težave. Ampak to mine prej ali slej, tako kot norenje razvajenega mulca.

Azijci niso nič pametnejši od Evropejcev. Samo bolj pridni so. In bolj pridno se učijo. Tam celo verjamejo v to, da če otroke bolj dresiraš v šoli, bolj bodo kasneje uspešni. Za razliko od Slovenije, kjer se nam (vam, meni se ne) otroci smilijo ker morajo iti v šolo in se ne morejo igrat. Kdo za hudiča bo pa della za naše penzije?

Hm...ja. Testi so res že kar akademija:) Ni pa čisto res, da merijo samo matematične sposobnosti. Je pa res, da večinoma levo stran možganov.

Pravo testiranje je sestavljeno iz več baterij testov, kar naj bi merilo marsikaj. Običajno se test kreativnosti nekdaj ni prakticiral in ni spadal v nekakšen generalni kvocient, no danes se na to gleda povsem drugače. Ni praktično psihologinje, ki ne bi dete nadebudnih staršev z IQ 115 (namesto kot so oni namensko mešali 185:), reševala z domnevo, da je lahko pa hudo kreativen.

No tudi za to kreativnost obstajajo testi, le da je danes svet vedno bolj naravnan kar v testiranje v živo. Se reče matematične sposobnosti pogledamo pri matematiki, kreativne pa pri likovni, glasbeni vzgoji in pri pisanju spisov recimo. To pa je vse krepko povezano ne samo s potencialom, ampak z vajo. Jaz imam lahko kar dober posluh, a ker ne vadim kitare 2-3 ure na dan, kot moj dober kolega, smo imeli že primer, da lepa blondinka nekako vpraša, 'a znaš špilat kitaro? Jaz padam na solo kitariste'. Končala je sicer na koncu z bobnarjem, ker je ugotovila, da ima smisel za ritem svoje posebne prednosti...ampak ilustracija naj predvsem mlade pouči

Če potencialov ne treniramo, v realnem svetu nimamo nobene prednosti. In realen svet danes nagrajuje tako ročne spretnosti, kot druge. En dober frizer, lahko zasluži 100x več kot povprečen filozof, pa čeprav nima, kar se splošnega znanja tiče, treh čistih. Poglejte malo v svet!

Endorfin. Kar lepo povedano. Potem jih je pa še cela vrsta proteinov, nevrotramsiterjev in še in še, ki na koncu stvorijo paleto sreče, žalosti, pohote, veselja in tudi praktično vsega čutenja oziroma njegove obarvanosti? Na to temo moram najti dobro knjigo!

Ponavljam. Možgani ne delujejo samo kot neko logično vezje s pošiljanjem siganlov po zapleteni paralelni mreži. Na to, kako bomo na koncu vse skupaj videli, čutili in tudi lahko sporočali drugim, krepko vpliva kemija možganov. In centri, ki te kemikalije izločajo.

Zato sami testi IQ težko kaj zagotovijo, lahko pa pojasnijo dobro poučenim, nekako toliko, kot rezultat teka na 100m in nato še skok v daljavo, pojasni učitelju telovadbe. In tudi tu se s treningom rezultate povsem spremeni. Je pa dobro morda, če učitelj telovadbe nekomu pove, ali ima potencial za atletiko. ali ne in to večinoma danes kar storijo po mojem. Nevarno pa, da bi nekomu zatrli željo po treningu in s tem demotivirali neko pozitivno aktivnost. Občutljiva reč. In polna odgovornosti.

Da o povprečju testov, se pravi IQ-ju rase ne govorim. Tu je pa že pod vprašajem politična korektnost. Klinc jo gleda:)

Torej sam test IQ, naj ne bi toliko meril pridnosti in treninga, kot potenciala, ali neke predispozicije talenta. Zato težko potem trdimo, da povprečni IQ Azijcev kaže, da so bolj pridni od Evropejcev. Rekel bi od oka takole. Majceno so bolj brihtni, a ne omembe vredno, tudi pridni in manj razvajeni, a na splošno precej bolj neizobraženi in s tem tumpasti. Evropejci imamo tako imenovanega človeškega kapitala, se reče izšolanih kadrov in potencialov, v primerjavi z drugimi, razen kolonij severne amerike in avstralije obilo. No tudi Japonce in še koga velja pogledati, ampak če kaj potem je to naša edina komparativna prednost, ki jo če zdaj širše gledam, nekako velja obdržati. Torej opustiti pri varčevanju nazadnje.

Ja osebno poznam nekaj takih primerov.

Za enega recimo lahko povem, da je potem, ko je nekako opustil tek ali kolesarjenje, (kar zavidljive številke:), je našel tisto, kar sem jaz recimo pri 12h. Alkohol. Mož je (bil) čvrst športnik, v življenju relativno izredno uspešen, tudi finančno, pa ne od sponzorjev, ampak na koncu je v hudi nevarnosti, da postane težak alkoholik. Nekatere simptome
že ima. Miljonček na banki, kar nekaj nepremičnin, skratka vse, ampak smisla pa ne najde več. Pa go figure. Kaj je tako imenovani miselni organ. Izobražen, brihten, športnik, atletska postava, trden in na koncu truba.

Nepomembno. IQ testi merijo samo sposobnost reševanja IQ testov.

Zero0ne je 22. okt 2011 ob 10:59 izjavil:

Nepomembno. IQ testi merijo samo sposobnost reševanja IQ testov.

Še to ne dobro

Ker se ta lahko spremeni z vajo enega tedna.

Vedeti je treba kaj tako merjenje da in kaj ne.
In se strinjam, da zna biti na čase prekleto precenjeno.
Ampak tako je bilo in še bolj tako je, tudi s formalno izobrazbo!

Dejstvo je da na IQ veliko bolj vpliva okolje in izobrazba kot sma genetika.

Dokaz so posvojeni otroci iz Afrike v Evropo, kjer dosegajo čisto spodobne ali celo odlične rezultate. To je posledica ker se le ti starši veliko ukvarjaji z njimi.

IQ testi so pa narejeni za obstoječi šolski sistem. IQ testov, ki bi bili bolj splošni, brez upoštevanja pridobljenega znanja, ni.

SkipEU je 22. okt 2011 ob 13:23 izjavil:

Ta vaša logika ne gre skupaj.
a) Če trdite, da so rase popolnoma enakovredne, potem je IQ test pravilna meritev, saj smo vendar enakovredni kot izhaja iz predpostavke. IQ testiranje sicer ni popolno, daje pa dober približek v povprečju.
b) Če pa na podlagi tega, ker se rasa X na IQ testih v povprečju (!) odreže boljše ali slabše, pojasnjujete, da je napaka v IQ testih, potem pa priznavate, da so si rase vendarle različne.

Če testirate hipotezo enakovrednosti, potem bi rezultati enakovrednih testov v povprečju dali enakovredne rezultate. Z dovolj velikim vzorcem tudi izključiš variacijo v IQ-ju.

Rase so lahko enakovredne in različne. Oboje velja. Pomeni truba z IQ-jem 85, je lahko enakovredna geniju z IQ 180. Zasluži pa recimo kot frizer, lahko tudi do 100x več. Brez vseh mučk in prevar. Believe me:)

In zdaj kar se razlik tiče med rasami. Povprečen afriški IQ=70?

Res je. Testi so precej primernejši za starejše pismene civilizacije, kot za rodovne skupnosti. Ko pa afričane daš da odrastejo v recimo ameriški družbi, so pa razlike nenadoma pol manjše. In se manjšajo tudi naprej.

Ramon dekers> če ima kdo v genih zapisano, da mu matematika ne bo šla, mu pač ne bo šla

Ne moreš imeti zapisano, da ti matematika ne bo šla.

Ramon dekers> če ima kdo v genih zapisano, da mu matematika ne bo šla, mu pač ne bo šla

Ne moreš imeti zapisano, da ti matematika ne bo šla.

Ljudje z diskalkulijo bojo uzaljeni :D