Forum » Znanost in tehnologija » Delo za preživetje je (trenutno neizogibna) neumnost
Delo za preživetje je (trenutno neizogibna) neumnost
Ramon dekers ::
Ramon dekers - gre za sobivanje v družini, ne na zanašanje, če prav tudi to nekaj velja, če se imaš na koga zanesti, kadar potrebuješ kakšno dejanje, ki ni odvisno samo od tebe. Vsekakor je užitek živeti z osebo, kateri se lahko daješ in katera se ti je pripravljena dajati - pa ne mislim izključno na sex.
Predvsem bodi vedno optimist, to je najlažje, če si vse stvari predstaviš v najslabši luči in je potem vse kar je bolje od tega, uspeh.
Poglej recimo pri plači - se zaposliš in pričakuješ plačo po pogodbi, če dobiš manj, si seveda razočaran, slabe volje, zgubiš voljo do dela.., če pa se že naprej zavedaš, da te delodajalec lahko plača manj, boš plačilo pač sprejel, se pogovoril z delodajalcem kaj delaš narobe in zadeve popravil.
V prvem primeru boš slabe volje, v drugem boš še bolj zagnan. Razlika v samem počutju pa je ogromna in to je najvažneje.
Zadovoljen človek je srečen človek.
ja imaš prav, čeprav vseeno menim da je najbolje da se zanašaš sam nase. In to ni pesimizem ampak realizem, kar pomeni si pripravljen najslabše, če pa se izcimo boljše si pa toliko bolj vesel.
Glej, v taki zagonetki si:
Vprašanje se glasi: Kaj je jabolko?
Ti venomer odgovarjaš: Je rdeče, je sočno, ima zanimivo teksturo, ravno pravšnje trdno, lahko ga obereš z drevesa ali pa kupiš v trgovini.
Think about it.
Beseda "jabolko" je pojem v osnovi ja, neka izmišljotina. Jaz govorim o realni implementaciji tega, govorim o percieved modelih jabolka, torej kako ga zaznavamo z evolviranimi čutili.
Tisto bitje, ki je naključno zevolviralo zmožnost prepoznavanja zrelih, lepih in rdečih jabolk je imelo prednost. Z očmi je vidla rdečo jabolko, z okusom je preverila če je res to jabolko zrelo in nudi najboljšo hranljivost, če pa ni jo je zavrgla (razen če ni bla do onemoglosti lačna). Užitek tu predstavlja ločevanje na zrela in nezrela jabolka. Rdeča jabolka nudijo boljše pogoje in jih za to moreš prepoznat. Nezrelo jabolko je bilo očitno manj zaželjeno od zrelega.
Nagon po preživetju iz katerega se je vse to razvilo, pa je nastal še prej, sicer nevem točno kako...ampak neki v vezi z evolucijo sigurno.
okolje je bil eden izmed dejavnikov da so se določeni geni "vklopili"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ramon dekers ()
Kenpachi ::
Glej, v taki zagonetki si:
Vprašanje se glasi: Kaj je jabolko?
Ti venomer odgovarjaš: Je rdeče, je sočno, ima zanimivo teksturo, ravno pravšnje trdno, lahko ga obereš z drevesa ali pa kupiš v trgovini.
Think about it.
Beseda "jabolko" je pojem v osnovi ja, neka izmišljotina. Jaz govorim o realni implementaciji tega, govorim o percieved modelih jabolka, torej kako ga zaznavamo z evolviranimi čutili.
Tisto bitje, ki je naključno zevolviralo zmožnost prepoznavanja zrelih, lepih in rdečih jabolk je imelo prednost. Z očmi je vidla rdečo jabolko, z okusom je preverila če je res to jabolko zrelo in nudi najboljšo hranljivost, če pa ni jo je zavrgla (razen če ni bla do onemoglosti lačna). Užitek tu predstavlja ločevanje na zrela in nezrela jabolka. Rdeča jabolka nudijo boljše pogoje in jih za to moreš prepoznat. Nezrelo jabolko je bilo očitno manj zaželjeno od zrelega.
Nagon po preživetju iz katerega se je vse to razvilo, pa je nastal še prej, sicer nevem točno kako...ampak neki v vezi z evolucijo sigurno.
Jao, kam si spet zaplaval... Govora ni o jabolku kot besedi in/ali konstruktu pojma manifestacije jabolka v našem vesolju. Kaj je jabolko? Ja bemtiš, sadje je.
Zato imaš težave z odgovorom na vprašanje "Kaj je užitek?". Zreži malo svoje misli po occamu, boš našel užitek v tem. Wink wink nudge nudge
Just sayin'
Zaraki Kenpachi.
Okapi ::
Eno je zgolj živeti, eno pa je uživati. Entertainment segment je prisoten le pri nekaj živalih.To si si kar sam izmislil. Po tvoji lastni definiciji deževnik uživa, ko koplje po vlažni zemlji (in ne uživa, ko koplje po suhi, zato koplje po vlažni, če se le da).
O.
guest #44 ::
Eno je zgolj živeti, eno pa je uživati. Entertainment segment je prisoten le pri nekaj živalih.To si si kar sam izmislil. Po tvoji lastni definiciji deževnik uživa, ko koplje po vlažni zemlji (in ne uživa, ko koplje po suhi, zato koplje po vlažni, če se le da).
O.
Absolutno, čeprav njegov užitek ni tako jasno razločen in je še precej osnovni. Vsekakor je njegovo ževljenje bolj ogroženo ko kopa po suhi zemlji kot pa po vlažni. Izguba energije, ki jo bo moral nadoknadit je ogromna. Bogi je dehidriran, pa suha trda zemlja ga praska po koži, živčnemu sistemu pa čutila sporočajo da boli, ta pa bo na svoj primitiven način doumel, da če bo nadaljeval to smer bo poginil..."kar pa ne želi".
Koliko dojame deževnik je seveda pod vprašajem, vrjetno kaj več kot sekundo vnaprej ni sposoben dojemati.
Pravzaprav mi je primer zlo všeč, tnx Okapi.
tomi66 ::
Je to kompleksna zadeva, v bistvu sami procesiramo uzitek, 100 miljard nevronov=state of art chemo-electrical facility, dolocene signale interpretiramo, kot uzitek z avtosugestijo. Npr. speed. Ceprav smo fundamentally about profit in terms of perpetual propulsion, kako pa vstavimo elemente v to enacbo, je pa individualno. Torej, ce dobivamo nekaj, kar je vec, kot smo za to dali, uzivamo, ker je brezplacni propulsion.
Tako deluje naravni mehanizem, ki je "deep inside hardware". Dusa pa itaq hoce prosperiteto, driving this vessel as best as possible.
In to je tudi ena od funkcij cloveka, narava bi ga drive-ala perpetualno, clovek bi uzival in s tem zakljucil "propulsion circle", ker ultimativna velicina v vesolju je zavest in ce znamo to uzivati, smo zadevo skompletirali.
Prakticno je tako, da narava rabi ta "brain wave, to function perfectly".
Tako deluje naravni mehanizem, ki je "deep inside hardware". Dusa pa itaq hoce prosperiteto, driving this vessel as best as possible.
In to je tudi ena od funkcij cloveka, narava bi ga drive-ala perpetualno, clovek bi uzival in s tem zakljucil "propulsion circle", ker ultimativna velicina v vesolju je zavest in ce znamo to uzivati, smo zadevo skompletirali.
Prakticno je tako, da narava rabi ta "brain wave, to function perfectly".
www.hempaq.wordpress.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tomi66 ()
guest #44 ::
speed ni nič drugega kot shot adrenalina. Zako enkrat ko se navadiš, ti postane dolgčas in iščeš nekaj več. Adrenalin pa je kar oprijemljiva zadeva.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: guest #44 ()
tomi66 ::
Ni toliko simpel, gre se za interpretacijo, ce te je v nekem avtu strah, izlocas(skozi zleze) strupe, ce pa uzivas, pa izlocas balzamicne substance.
Torej je veliko na avtosugestiji in interpretaciji in ne zastonj, ker med voznjo je srce razbremenjeno, saj ti kri pretakajo pospeski in centrifugalne sile in to zadosti pogoju mehanizma, da dobivas vec, kakor das(pritisnes stopalko za plin z zelo malo sile->dobis velike sile za pretakanje krvi).
P.S
In ce bos nadalje kontroliral to enacbo uzitka, bos videl, da drzi. Ko jes npr., neses nekaj v usta in zato dobis velik elektro kemicni discharge-okus.
Sex-drazis spolne organe in spet dobis elektricni discharge.
Ce zasluzis denar, spet interpretiras, da je delo mimo, sedaj pa prejemas in ti upade brezplacno, to je sicer samo avtosugestija, ker koliko skode se je zgodilo na telesu med delom pa ne vidis tako zlahka.
Torej je veliko na avtosugestiji in interpretaciji in ne zastonj, ker med voznjo je srce razbremenjeno, saj ti kri pretakajo pospeski in centrifugalne sile in to zadosti pogoju mehanizma, da dobivas vec, kakor das(pritisnes stopalko za plin z zelo malo sile->dobis velike sile za pretakanje krvi).
P.S
In ce bos nadalje kontroliral to enacbo uzitka, bos videl, da drzi. Ko jes npr., neses nekaj v usta in zato dobis velik elektro kemicni discharge-okus.
Sex-drazis spolne organe in spet dobis elektricni discharge.
Ce zasluzis denar, spet interpretiras, da je delo mimo, sedaj pa prejemas in ti upade brezplacno, to je sicer samo avtosugestija, ker koliko skode se je zgodilo na telesu med delom pa ne vidis tako zlahka.
www.hempaq.wordpress.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tomi66 ()
Crimson_Shadow ::
Enkrat ko je preživetvena meja dosežena potem lahko se posvetimo entertainmentu.
Maslow%27s hierarchy of needs @ Wikipedia
...
vir: Wikipedia
Smisel življenja VSAKEGA ČLOVEKA je vrhnji del piramide.
Self realization / self actualization
We create worlds
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Crimson_Shadow ()
guest #44 ::
Enkrat ko je preživetvena meja dosežena potem lahko se posvetimo entertainmentu.
Maslow%27s hierarchy of needs @ Wikipedia
...
vir: Wikipedia
Smisel življenja VSAKEGA ČLOVEKA je vrhnji del piramide.
Self realization / self actualization
Bi se nekaj procentno strinjal: VSAKEGA ČLOVEKA v TRENUTNIH in SORODNIH OKOLIŠČINAH in POD DOLOČENIMI POGOJI.
Ni pa to 100%.
BigWhale ::
Smisel življenja VSAKEGA ČLOVEKA je vrhnji del piramide.
Self realization / self actualization
Bi se nekaj procentno strinjal: VSAKEGA ČLOVEKA v TRENUTNIH in SORODNIH OKOLIŠČINAH in POD DOLOČENIMI POGOJI.
Ni pa to 100%.
Lol. Pol to ze ni smisel vsakega cloveka, mar ne? :)
guest #44 ::
Smisel življenja VSAKEGA ČLOVEKA je vrhnji del piramide.
Self realization / self actualization
Bi se nekaj procentno strinjal: VSAKEGA ČLOVEKA v TRENUTNIH in SORODNIH OKOLIŠČINAH in POD DOLOČENIMI POGOJI.
Ni pa to 100%.
Lol. Pol to ze ni smisel vsakega cloveka, mar ne? :)
Spada v kategorijo uživanja, ni pa točno tisto kar jaz propagiram, zato se samo delno strinjam.
Recimo temu subcategory of pleasure.
bahti12 ::
jverne, narobe si postavil 2. točko. Smisel življenja ni užitek, s čimer se je strinjala tudi večina komentatorjev. Priporočam ti knjigo z zanimivim naslovom: Smisel življenja od Adlerja. Tudi delitev dela na delo za preživetje in za užitek je pomoje slabo. Delo je neke vrste odgovornost in ko ga opraviš, se počutiš dobro. Še bolje se počutiš, če imaš filing, da si delo opravil zelo dobro in te okolica pohvali. Po drugi strani, se ne počutiš dobro, če misliš, da si za delo premalo plačan, te boli hrbet, še naslednjih x dnevov te čaka enaka usoda, ti žena teži zaradi nizke plače itd.
Si kdaj pomislil, da človek osebnostno zraste največ po tem, ko se spopade z zares težkimi problemi in jih premaga? Ta izkušnja je za njegovo življenje vredna več kot faks, diploma, prebrane knjige... Za primer vzami recimo revnega študenta, ki je prišel v lj. in Paris Hilton. Študent, ki bo končal faks brez pomoči staršev in dal čez tudi pomanjkanje, bo vedel o smislu življenja več kot pa bogati otroci. In večji problem kot premagaš, več zrasteš osebno (če recmo preboliš težko bolezen, boš užival ko piješ vodo, Paris pa se bo vedno pritoževala nad številom mehurčkov v šampanjcu). V glavnem raje razmišljaj o tem, zakaj ti mori "delo za preživetje" in ali sploh obstaja delo s katerim boš zadovoljen.
Si kdaj pomislil, da človek osebnostno zraste največ po tem, ko se spopade z zares težkimi problemi in jih premaga? Ta izkušnja je za njegovo življenje vredna več kot faks, diploma, prebrane knjige... Za primer vzami recimo revnega študenta, ki je prišel v lj. in Paris Hilton. Študent, ki bo končal faks brez pomoči staršev in dal čez tudi pomanjkanje, bo vedel o smislu življenja več kot pa bogati otroci. In večji problem kot premagaš, več zrasteš osebno (če recmo preboliš težko bolezen, boš užival ko piješ vodo, Paris pa se bo vedno pritoževala nad številom mehurčkov v šampanjcu). V glavnem raje razmišljaj o tem, zakaj ti mori "delo za preživetje" in ali sploh obstaja delo s katerim boš zadovoljen.
BigWhale ::
To je traparija. Sedaj pravis, da nekdo, ki ima dovolj denarja ne bo nikoli vedel kaj je smisel zivljenja. :> Oziroma bo vedel toliko manj.
guest #44 ::
jverne, narobe si postavil 2. točko. Smisel življenja ni užitek, s čimer se je strinjala tudi večina komentatorjev. Priporočam ti knjigo z zanimivim naslovom: Smisel življenja od Adlerja. Tudi delitev dela na delo za preživetje in za užitek je pomoje slabo. Delo je neke vrste odgovornost in ko ga opraviš, se počutiš dobro. Še bolje se počutiš, če imaš filing, da si delo opravil zelo dobro in te okolica pohvali. Po drugi strani, se ne počutiš dobro, če misliš, da si za delo premalo plačan, te boli hrbet, še naslednjih x dnevov te čaka enaka usoda, ti žena teži zaradi nizke plače itd.
Si kdaj pomislil, da človek osebnostno zraste največ po tem, ko se spopade z zares težkimi problemi in jih premaga? Ta izkušnja je za njegovo življenje vredna več kot faks, diploma, prebrane knjige... Za primer vzami recimo revnega študenta, ki je prišel v lj. in Paris Hilton. Študent, ki bo končal faks brez pomoči staršev in dal čez tudi pomanjkanje, bo vedel o smislu življenja več kot pa bogati otroci. In večji problem kot premagaš, več zrasteš osebno (če recmo preboliš težko bolezen, boš užival ko piješ vodo, Paris pa se bo vedno pritoževala nad številom mehurčkov v šampanjcu). V glavnem raje razmišljaj o tem, zakaj ti mori "delo za preživetje" in ali sploh obstaja delo s katerim boš zadovoljen.
Be more open minded and think more ahead. Sicer pa se mi zdi, da nisi najbolje poštekal "delo za preživetje" in "delo za užitek". Bi se strinjal, da je bilo nekoč meja med obema zelo prozorna, ampak ta pa postaja vedno trdnejša, bolj kot se razvijamo.
Še vedno pa je užitek nadkategorija tega kar si povedal.
jype ::
jverne> Bi se strinjal, da je bilo nekoč meja med obema zelo prozorna, ampak ta pa postaja vedno trdnejša, bolj kot se razvijamo.
Se ne strinjam. Vedno več ljudi je, ki lahko isto delo opravljajo za oboje hkrati.
Se ne strinjam. Vedno več ljudi je, ki lahko isto delo opravljajo za oboje hkrati.
bahti12 ::
To je traparija. Sedaj pravis, da nekdo, ki ima dovolj denarja ne bo nikoli vedel kaj je smisel zivljenja. :> Oziroma bo vedel toliko manj.
Ne, denar sam še ni pogoj za to. Rekel bi da je manjša verjetnost da pride v težko življensko situacijo in zato manj verjetno da lahko uživa v nekaterih stvareh. Težje dojame situacijo sočloveka in se veliko bolj dolgočasi v življenju. Pa ravno danes sem ujel Paris H, ko je med pogovorno oddajo povedala, da je najbolj ponižujoč trenutek v njenem življenju bil njen homemade porno, ki je ušel na net. Mama zraven joka, da je upala da bo hčerka veterinarka. Za to je imela čisto vse možnosti, ampak zgleda je našla v šov biznisu več užitkov in v njem verjamem da ni zaradi preživetja.
Se strinjam z Juretom glede tega, da ni trdne meja med vrstama dela, kot jih je postavil jverne. Oziroma to bi moral biti končni cilj.
guest #44 ::
jverne> Bi se strinjal, da je bilo nekoč meja med obema zelo prozorna, ampak ta pa postaja vedno trdnejša, bolj kot se razvijamo.
Se ne strinjam. Vedno več ljudi je, ki lahko isto delo opravljajo za oboje hkrati.
Sam pol pa ni več delo za preživetje, a ne? Ti od tvojega delavnika danes mogoče porabiš 3 ure, da zadovoljiš tvoje osnovne potrebe za preživetje v tej družbi, ostalih 6 ur pa delaš, da boš lahko užival, pa tudi če je to uživanje da investiraš nazaj v delo, kar pa dvomim. Sigurno lep del zapraviš za izven delavske aktivnosti.
Torej če malo posodobim prvotno idejo, obstaja:
-Delo za preživetje
-Delo za užitek
-Entertainment (zgolj užitek)
Sicer med zadnjima dvema je velika prepletenost, še vedno se da počet eno ali drugo. Lahko pa tudi oboje. Nisem še čisto obdelal njuno povezavo.
jype ::
jverne> Sigurno lep del zapraviš za izven delavske aktivnosti.
Jasno - moram skrbet za zdravje in družino. Čeprav se bo kdo križal, ko bo prebral, mi ni težko priznati, da jaz bolj uživam v delu, kot v športanju in ukvarjanju z dekletom in otroci, kar pa niti slučajno ne pomeni, da mi je karkoli od tega v breme, ali da se čemu izogibam.
Jasno - moram skrbet za zdravje in družino. Čeprav se bo kdo križal, ko bo prebral, mi ni težko priznati, da jaz bolj uživam v delu, kot v športanju in ukvarjanju z dekletom in otroci, kar pa niti slučajno ne pomeni, da mi je karkoli od tega v breme, ali da se čemu izogibam.
guest #44 ::
jverne> Sigurno lep del zapraviš za izven delavske aktivnosti.
Jasno - moram skrbet za zdravje in družino. Čeprav se bo kdo križal, ko bo prebral, mi ni težko priznati, da jaz bolj uživam v delu, kot v športanju in ukvarjanju z dekletom in otroci, kar pa niti slučajno ne pomeni, da mi je karkoli od tega v breme, ali da se čemu izogibam.
Jah, sam upam se trdit, da pa "labor" bi ti bil v muko. Čeprav ga bi naredil, ker bi moral...dvomim, pa da bi užival.
Vrjetno bi mnogo bolj užival v delu na projektu, za npr...razširitev podjetja (čeprav finančno to nebi bilo potrebno tisti trenutek) ali kako drugo "viška" delo, kot pa delo na projektu na katerem visi obstoj tvojega podjetja in posledično well-being tvoje familje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: guest #44 ()
jype ::
Zakaj? Saj moja podjetja so skoraj vsa nastala tako, da sem jaz rad nekaj počel, ljudje so pa želeli za to plačat (in zaradi zakonodaje so potrebovali račun - jaz ne bi imel podjetja, če bi bilo plačevanje "na roko" sprejemljiva oblika kompenzacije).
guest #44 ::
Že, ampak vrjetno si izhajal iz stabilnega backgrounda, kar pomeni, da stres sicer si imel nisi pa vrjetno bil ogrožen egsistencialno?
jype ::
jverne> Že, ampak vrjetno si izhajal iz stabilnega backgrounda, kar pomeni, da stres sicer si imel nisi pa vrjetno bil ogrožen egsistencialno?
Ne morem si predstavljat, da bi bil z znanjem, ki ga posedujem, kadarkoli eksistencialno ogrožen (razen v izjemnih razmerah, kjer bi bili vsi).
Če stabilno ozadje pomeni to, da sem imel na voljo civilizacijo, v kateri sem lahko dobil vse kar sem potreboval za življenje - ja. Ampak začel sem praktično s popolne ničle.
Ne morem si predstavljat, da bi bil z znanjem, ki ga posedujem, kadarkoli eksistencialno ogrožen (razen v izjemnih razmerah, kjer bi bili vsi).
Če stabilno ozadje pomeni to, da sem imel na voljo civilizacijo, v kateri sem lahko dobil vse kar sem potreboval za življenje - ja. Ampak začel sem praktično s popolne ničle.
jype ::
jverne> O kolikšni popolni ničli govorimo tle?
Soba (ne, nisem lastnik), računalnik in hrana do zaključka srednješolskega izobraževanja (in verjetno visokošolskega, če bi se zanj odločil).
Soba (ne, nisem lastnik), računalnik in hrana do zaključka srednješolskega izobraževanja (in verjetno visokošolskega, če bi se zanj odločil).
guest #44 ::
Pa to nebi klasificiral kot popolna ničla. Kdo financiral izobraževanje in kar spada zraven?
Pa tudi, če to damo stran...vrjetno čutiš precej manj užitka, ko gre za biti ali ne biti poslovne trenutke, kot pa trenutke kjer veš, da če gre v k**** ne boš pretirano prikrajšan, je res?
Pa tudi, če to damo stran...vrjetno čutiš precej manj užitka, ko gre za biti ali ne biti poslovne trenutke, kot pa trenutke kjer veš, da če gre v k**** ne boš pretirano prikrajšan, je res?
jype ::
jverne> Kdo financiral izobraževanje in kar spada zraven?
Jaz, že večkrat zapored. Lahko rečeš tudi socializem, ampak dejstvo je, da sem ves denar že večkrat vrnil.
jverne> vrjetno čutiš precej manj užitka, ko gre za biti ali ne biti poslovne trenutke, kot pa trenutke kjer veš, da če gre v k**** ne boš pretirano prikrajšan, je res?
Tega ne razumem preveč dobro - če misliš stres, potem ne, ne čutim "manj užitka". Da se vedem odgovorno in razmišljam dolgoročno mi vedno daje užitek, še posebej pa takrat, ko se mi posmehujejo: "A čist nikol še nisi bil pijan al kaj, ne morš verjet, a taka copata si!"
Ne, nisem bil, nimam namena bit in če sem na kaj ponosen sem na to, da premorem dovolj integritete in volje, da se mi ni bilo treba še nikoli ukloniti pritiskom socialnih norm.
jverne> Pa to nebi klasificiral kot popolna ničla.
Ja? Kaj pa bi? Da so me našli v košarici pred vrati samostana?
Jaz, že večkrat zapored. Lahko rečeš tudi socializem, ampak dejstvo je, da sem ves denar že večkrat vrnil.
jverne> vrjetno čutiš precej manj užitka, ko gre za biti ali ne biti poslovne trenutke, kot pa trenutke kjer veš, da če gre v k**** ne boš pretirano prikrajšan, je res?
Tega ne razumem preveč dobro - če misliš stres, potem ne, ne čutim "manj užitka". Da se vedem odgovorno in razmišljam dolgoročno mi vedno daje užitek, še posebej pa takrat, ko se mi posmehujejo: "A čist nikol še nisi bil pijan al kaj, ne morš verjet, a taka copata si!"
Ne, nisem bil, nimam namena bit in če sem na kaj ponosen sem na to, da premorem dovolj integritete in volje, da se mi ni bilo treba še nikoli ukloniti pritiskom socialnih norm.
jverne> Pa to nebi klasificiral kot popolna ničla.
Ja? Kaj pa bi? Da so me našli v košarici pred vrati samostana?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
guest #44 ::
jverne> Kdo financiral izobraževanje in kar spada zraven?
Jaz, že večkrat zapored. Lahko rečeš tudi socializem, ampak dejstvo je, da sem ves denar že večkrat vrnil.
jverne> vrjetno čutiš precej manj užitka, ko gre za biti ali ne biti poslovne trenutke, kot pa trenutke kjer veš, da če gre v k**** ne boš pretirano prikrajšan, je res?
Tega ne razumem preveč dobro - če misliš stres, potem ne, ne čutim "manj užitka". Da se vedem odgovorno in razmišljam dolgoročno mi vedno daje užitek, še posebej pa takrat, ko se mi posmehujejo: "A čist nikol še nisi bil pijan al kaj, ne morš verjet, a taka copata si!"
Ne, nisem bil, nimam namena bit in če sem na kaj ponosen sem na to, da premorem dovolj integritete in volje, da se mi ni bilo treba še nikoli ukloniti pritiskom socialnih norm.
jverne> Pa to nebi klasificiral kot popolna ničla.
Ja? Kaj pa bi? Da so me našli v košarici pred vrati samostana?
"Večkrat povrnil"...jah pač to ravno nevem, če imaš pristojnost povedat oz. kredibilnost, razen če si že kaj pošteno računal.
Recimo tako: kdaj ti je lažje pri duši/srcu/možganih...ko veš, da je jutri rok za dokončanje projekta, na katerem visi tvoja likvidnost oz. pozitivna bilanca oz. obstoj podjetja ali ko delaš na projektu, ki če bo opravljen boš dobro poplačan a ob enem, si npr lahko jutri privoščiš it par urc prej domov k ženi brez skrbi, da te bo to koštalo podjetja?
Pa pri prvem porojektu je nagrada zgolj ta da ne propadeš...nobenega viška tipo, ah zdej relaks za kak mesec. Gre zgolj to da prideš na pozitivno ničlo.
Drugi primer: recimo, da imaš enkrat 1000 EU na računu in ti nekdo nakaže 100 EU, drugič pa če imaš -100 EU na računu in ti nekdo nakaže 100 EU. Kdaj si bolj vesel overall?
Meni osebno če imam -100 EU in mi nekdo nakaže 100 EU je kratkotrajen užitek, če ti nekdo nakaže 100EU pri 1k EU na računu, pa spim mirno ker vem, da ob pametni uporabi ne bom še dolgo časa životaru. Skratka užitek je pri večjem denarju večji, čeprav ne tok hipen.
Stress bi jaz definiral kot neko obliko trpjenja.
Jah..nekdo se je že znajdu v košarici samostana. Začetna leta dokler se ni opomogu vrjetno je kr trpel, če si je sploh opomogu.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: guest #44 ()
jype ::
jverne> "Večkrat povrnil"...jah pač to ravno nevem, če imaš pristojnost povedat oz. kredibilnost, razen če si že kaj pošteno računal.
Že šest let državi zmečem več kot 40k na leto, od tega več kot 20k od osebnih dohodkov, ostalo pa od kapitalskih dobičkov in od dobička pravnih oseb. Bi rekel, da to znaša več, kot bi znašala šolnina za toliko kvalitetne šole, kot sem jih obiskoval (z izjemno posameznih odličnih profesorjev niso bile zelo kvalitetne).
jverne> Stress bi jaz definiral kot neko obliko trpjenja.
Tukaj si na trhlih tleh - ekstremni šport je v vsakem primeru izjemno stresno doživetje, pa je kljub temu za mnoge to "pure pleasure".
jverne> Drugi primer: recimo, da imaš enkrat 1000 EU na računu in ti nekdo nakaže 100 EU, drugič pa če imaš -100 EU na računu in ti nekdo nakaže 100 EU. Kdaj si bolj vesel overall?
V drugem, zelo verjetno.
jverne> Pa pri prvem porojektu je nagrada zgolj ta da ne propadeš...nobenega viška tipo, ah zdej relaks za kak mesec. Gre zgolj to da prideš na pozitivno ničlo.
Ni se mi še zgodilo, da bi prišel do "relaks za kak mesec". Tudi ko sva z dekletom potovala, sva se prej temeljito pripravila na vsako potovanje, se naučila jezika, raziskala kulturne posebnosti, nabrala zemljevide, se preko interneta pozanimala o rečeh, na katere so ponosni lokalni prebivalci... Marsikdo bi rekel, da ne znava uživat, ker nikoli nisva šla v noben hotel izležavat, ampak meni je vseeno - jaz se kot backpacker nisem nikdar slabo počutil (no, razen enkrat na rusko-mongolski meji, ko so naju poskušali uradniki okol prinest, ko se nisva pustila pa so naju zadržali na meji za en dan). Vedno sem imel s seboj kreditne kartice, ki so zagotavljale backup, a nikdar ni bilo "tako hudo", da bi jih moral uporabiti.
jverne> Jah..nekdo se je že znajdu v košarici samostana. Začetna leta dokler se ni opomogu vrjetno je kr trpel, če si je sploh opomogu.
Jaz nisem trdil, da sem bil najbolj bogi otrok - samo da sem začel z nule. Pravzaprav sem lahko samo hvaležen staršem, da svojih dohodkov niso zmetali skozi okno s kupovanjem dragih oblek, ki bi mi prihranile kakšno travmo s pretepanjem in zmerjanjem s ciganom - če bi imel "srečno otroštvo" brez računalnika, bi danes bil le eden od tisočev povprečnežev in noben delodajalec me ne bi vabil v dobro plačane službe.
Že šest let državi zmečem več kot 40k na leto, od tega več kot 20k od osebnih dohodkov, ostalo pa od kapitalskih dobičkov in od dobička pravnih oseb. Bi rekel, da to znaša več, kot bi znašala šolnina za toliko kvalitetne šole, kot sem jih obiskoval (z izjemno posameznih odličnih profesorjev niso bile zelo kvalitetne).
jverne> Stress bi jaz definiral kot neko obliko trpjenja.
Tukaj si na trhlih tleh - ekstremni šport je v vsakem primeru izjemno stresno doživetje, pa je kljub temu za mnoge to "pure pleasure".
jverne> Drugi primer: recimo, da imaš enkrat 1000 EU na računu in ti nekdo nakaže 100 EU, drugič pa če imaš -100 EU na računu in ti nekdo nakaže 100 EU. Kdaj si bolj vesel overall?
V drugem, zelo verjetno.
jverne> Pa pri prvem porojektu je nagrada zgolj ta da ne propadeš...nobenega viška tipo, ah zdej relaks za kak mesec. Gre zgolj to da prideš na pozitivno ničlo.
Ni se mi še zgodilo, da bi prišel do "relaks za kak mesec". Tudi ko sva z dekletom potovala, sva se prej temeljito pripravila na vsako potovanje, se naučila jezika, raziskala kulturne posebnosti, nabrala zemljevide, se preko interneta pozanimala o rečeh, na katere so ponosni lokalni prebivalci... Marsikdo bi rekel, da ne znava uživat, ker nikoli nisva šla v noben hotel izležavat, ampak meni je vseeno - jaz se kot backpacker nisem nikdar slabo počutil (no, razen enkrat na rusko-mongolski meji, ko so naju poskušali uradniki okol prinest, ko se nisva pustila pa so naju zadržali na meji za en dan). Vedno sem imel s seboj kreditne kartice, ki so zagotavljale backup, a nikdar ni bilo "tako hudo", da bi jih moral uporabiti.
jverne> Jah..nekdo se je že znajdu v košarici samostana. Začetna leta dokler se ni opomogu vrjetno je kr trpel, če si je sploh opomogu.
Jaz nisem trdil, da sem bil najbolj bogi otrok - samo da sem začel z nule. Pravzaprav sem lahko samo hvaležen staršem, da svojih dohodkov niso zmetali skozi okno s kupovanjem dragih oblek, ki bi mi prihranile kakšno travmo s pretepanjem in zmerjanjem s ciganom - če bi imel "srečno otroštvo" brez računalnika, bi danes bil le eden od tisočev povprečnežev in noben delodajalec me ne bi vabil v dobro plačane službe.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Pyr0Beast ::
Tukaj si na trhlih tleh - ekstremni šport je v vsakem primeru izjemno stresno doživetje, pa je kljub temu za mnoge to "pure pleasure".
Stres lahko ločiš na takega ki ogroža tvoj temeljni obstoj/posega v tvojo osebnost/prisoten pri tvojih dejanjih (imaš ti nadzor nad situacijo)
Prva dva sta bajno slabša od zadnjega.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
guest #44 ::
jype>Že šest let državi zmečem več kot 40k na leto, od tega več kot 20k od osebnih dohodkov, ostalo pa od kapitalskih dobičkov in od dobička pravnih oseb. Bi rekel, da to znaša več, kot bi znašala šolnina za toliko kvalitetne šole, kot sem jih obiskoval (z izjemno posameznih odličnih profesorjev niso bile zelo kvalitetne).
Fair enough, ti vrjamem.
jype>Tukaj si na trhlih tleh - ekstremni šport je v vsakem primeru izjemno stresno doživetje, pa je kljub temu za mnoge to "pure pleasure".
mazohisti
jype>V drugem, zelo verjetno.
No pol si kot kaže neke vrste mazohist. Tu pa zaenkrat me morem še kaj dosti povedat.
jype>Ni se mi še zgodilo, da bi prišel do "relaks za kak mesec". Tudi ko sva z dekletom potovala, sva se prej temeljito pripravila na vsako potovanje, se naučila jezika, raziskala kulturne posebnosti, nabrala zemljevide, se preko interneta pozanimala o rečeh, na katere so ponosni lokalni prebivalci... Marsikdo bi rekel, da ne znava uživat, ker nikoli nisva šla v noben hotel izležavat, ampak meni je vseeno - jaz se kot backpacker nisem nikdar slabo počutil (no, razen enkrat na rusko-mongolski meji, ko so naju poskušali uradniki okol prinest, ko se nisva pustila pa so naju zadržali na meji za en dan). Vedno sem imel s seboj kreditne kartice, ki so zagotavljale backup, a nikdar ni bilo tako hudo, da bi jih moral uporabiti.
Že sam a ni bilo mnogo lepše vedet, da imaš nek backup...kot pa it na blef in prazno denarnico?
jype>Jaz nisem trdil, da sem bil najbolj bogi otrok - samo da sem začel z nule. Pravzaprav sem lahko samo hvaležen staršem, da svojih dohodkov niso zmetali skozi okno s kupovanjem dragih oblek, ki bi mi prihranile kakšno travmo s pretepanjem in zmerjanjem s ciganom - če bi imel "srečno otroštvo" brez računalnika, bi danes bil le eden od tisočev povprečnežev in noben delodajalec me ne bi vabil v dobro plačane službe.
Trenutno je to res ena izmed edinih možnosti za preživetje, se strinjam. Bit preveč razvajen danes ni varno. Ne bo pa nujno vedno tako. Lahko bomo nekoč razvajeni po mili volji, ker bo za nas skrbel skrben nečuteči očka.
Fair enough, ti vrjamem.
jype>Tukaj si na trhlih tleh - ekstremni šport je v vsakem primeru izjemno stresno doživetje, pa je kljub temu za mnoge to "pure pleasure".
mazohisti
jype>V drugem, zelo verjetno.
No pol si kot kaže neke vrste mazohist. Tu pa zaenkrat me morem še kaj dosti povedat.
jype>Ni se mi še zgodilo, da bi prišel do "relaks za kak mesec". Tudi ko sva z dekletom potovala, sva se prej temeljito pripravila na vsako potovanje, se naučila jezika, raziskala kulturne posebnosti, nabrala zemljevide, se preko interneta pozanimala o rečeh, na katere so ponosni lokalni prebivalci... Marsikdo bi rekel, da ne znava uživat, ker nikoli nisva šla v noben hotel izležavat, ampak meni je vseeno - jaz se kot backpacker nisem nikdar slabo počutil (no, razen enkrat na rusko-mongolski meji, ko so naju poskušali uradniki okol prinest, ko se nisva pustila pa so naju zadržali na meji za en dan). Vedno sem imel s seboj kreditne kartice, ki so zagotavljale backup, a nikdar ni bilo tako hudo, da bi jih moral uporabiti.
Že sam a ni bilo mnogo lepše vedet, da imaš nek backup...kot pa it na blef in prazno denarnico?
jype>Jaz nisem trdil, da sem bil najbolj bogi otrok - samo da sem začel z nule. Pravzaprav sem lahko samo hvaležen staršem, da svojih dohodkov niso zmetali skozi okno s kupovanjem dragih oblek, ki bi mi prihranile kakšno travmo s pretepanjem in zmerjanjem s ciganom - če bi imel "srečno otroštvo" brez računalnika, bi danes bil le eden od tisočev povprečnežev in noben delodajalec me ne bi vabil v dobro plačane službe.
Trenutno je to res ena izmed edinih možnosti za preživetje, se strinjam. Bit preveč razvajen danes ni varno. Ne bo pa nujno vedno tako. Lahko bomo nekoč razvajeni po mili volji, ker bo za nas skrbel skrben nečuteči očka.
jype ::
jverne> mazohisti
Base jumping meni ne zgleda kot mazohizem.
jverne> Že sam a ni bilo mnogo lepše vedet, da imaš nek backup...kot pa it na blef in prazno denarnico?
Kaj pa vem - bilo je odgovorno, a če te možnosti ne bi imel, se ziher ne bi odpovedal potovanju, tako da razlike nisem občutil. Dokler sem bil še srednješolec, sem potoval na blef (precej bližje domu zaradi bistveno manjšega budgeta: s kolesom po Jadranu do Splita ter na severu do Salzburga) in nisem občutil kakšnih strahov.
jverne> Lahko bomo nekoč razvajeni po mili volji, ker bo za nas skrbel skrben nečuteči očka.
Trenutno sem še na dobri poti, da svojim otrokom zagotovim backup v obliki gore denarja, s katero si bodo lahko privoščili tveganja, ki si jih jaz danes ne morem (sicer bi potencialno zaslužil še precej več, pa tudi če bi vse padlo v vodo moja eksistenca ne bi bila ogrožena na noben način) - nikakor pa jih ne bom spodbujal k temu, da bi bili "razvajeni" - poznam več otrok (bogatih in revnih) staršev, ki niso bili deležni realne perspektive (in jih starši niso seznanili z realnostjo, če se jim je ta zdela preveč kruta) in imajo resne težave ugotovit, kaj jih sploh veseli v življenju in za mnoge takšne je rekreativna uporaba drog edina strast.
Base jumping meni ne zgleda kot mazohizem.
jverne> Že sam a ni bilo mnogo lepše vedet, da imaš nek backup...kot pa it na blef in prazno denarnico?
Kaj pa vem - bilo je odgovorno, a če te možnosti ne bi imel, se ziher ne bi odpovedal potovanju, tako da razlike nisem občutil. Dokler sem bil še srednješolec, sem potoval na blef (precej bližje domu zaradi bistveno manjšega budgeta: s kolesom po Jadranu do Splita ter na severu do Salzburga) in nisem občutil kakšnih strahov.
jverne> Lahko bomo nekoč razvajeni po mili volji, ker bo za nas skrbel skrben nečuteči očka.
Trenutno sem še na dobri poti, da svojim otrokom zagotovim backup v obliki gore denarja, s katero si bodo lahko privoščili tveganja, ki si jih jaz danes ne morem (sicer bi potencialno zaslužil še precej več, pa tudi če bi vse padlo v vodo moja eksistenca ne bi bila ogrožena na noben način) - nikakor pa jih ne bom spodbujal k temu, da bi bili "razvajeni" - poznam več otrok (bogatih in revnih) staršev, ki niso bili deležni realne perspektive (in jih starši niso seznanili z realnostjo, če se jim je ta zdela preveč kruta) in imajo resne težave ugotovit, kaj jih sploh veseli v življenju in za mnoge takšne je rekreativna uporaba drog edina strast.
guest #44 ::
jype>Base jumping meni ne zgleda kot mazohizem.
Če želiš živeti je base jumping precejšnji mazohizem. Sicer pa milsim pogosto ga počet, enkrat ko bo garantirano varen (brez da bi tega vedu, seveda).
jype>Kaj pa vem - bilo je odgovorno, a če te možnosti ne bi imel, se ziher ne bi odpovedal potovanju, tako da razlike nisem občutil. Dokler sem bil še srednješolec, sem potoval na blef (precej bližje domu zaradi bistveno manjšega budgeta: s kolesom po Jadranu do Splita ter na severu do Salzburga) in nisem občutil kakšnih strahov.
Pa vidiš moj point? Ravnokar si povedal, da v srednji šoli se nisi upal preveč daleč ker nisi mel financ. That's it...bal si se it čez neko varno razdaljo, nisi imel dovolj backupa. Bal si se da boš trpel, če se plan ne izide tako kot bi želel. Sedaj ko imaš dovolj backupa pa se greš težjih potovanj.
jype>Trenutno sem še na dobri poti, da svojim otrokom zagotovim backup v obliki gore denarja, s katero si bodo lahko privoščili tveganja, ki si jih jaz danes ne morem (sicer bi potencialno zaslužil še precej več, pa tudi če bi vse padlo v vodo moja eksistenca ne bi bila ogrožena na noben način) - nikakor pa jih ne bom spodbujal k temu, da bi bili "razvajeni" - poznam več otrok (bogatih in revnih) staršev, ki niso bili deležni realne perspektive (in jih starši niso seznanili z realnostjo, če se jim je ta zdela preveč kruta) in imajo resne težave ugotovit, kaj jih sploh veseli v življenju in za mnoge takšne je rekreativna uporaba drog edina strast.
Absolutno se strinjam s teboj, jaz mislim podobno počet. A to ne spremeni principa o katerem sem govoril v OP. Mogoče ga nisem takoj dovolj razjasnu, sem pa par postov bolj dol. Uživat karseda veliko znotraj zmogljivosti preživetja.
Mazohist, bi odšel v mongolijo z copatami, jopo, liter vode in 10 EU v žepu. Človek, ki pa rad uživa (in ne uživa v trpljenju) pa tega ne bo naredil. Hoče neko dovolj varno razmerje med največjim užitkom in varnostjo.
In to je delno kar je ta thread about. Ljudjem, ki želijo živeti in niso mazohisti (te me še vedno precej elude-ajo) je smisel lajfa uživati (poleg živeti seveda).
Če želiš živeti je base jumping precejšnji mazohizem. Sicer pa milsim pogosto ga počet, enkrat ko bo garantirano varen (brez da bi tega vedu, seveda).
jype>Kaj pa vem - bilo je odgovorno, a če te možnosti ne bi imel, se ziher ne bi odpovedal potovanju, tako da razlike nisem občutil. Dokler sem bil še srednješolec, sem potoval na blef (precej bližje domu zaradi bistveno manjšega budgeta: s kolesom po Jadranu do Splita ter na severu do Salzburga) in nisem občutil kakšnih strahov.
Pa vidiš moj point? Ravnokar si povedal, da v srednji šoli se nisi upal preveč daleč ker nisi mel financ. That's it...bal si se it čez neko varno razdaljo, nisi imel dovolj backupa. Bal si se da boš trpel, če se plan ne izide tako kot bi želel. Sedaj ko imaš dovolj backupa pa se greš težjih potovanj.
jype>Trenutno sem še na dobri poti, da svojim otrokom zagotovim backup v obliki gore denarja, s katero si bodo lahko privoščili tveganja, ki si jih jaz danes ne morem (sicer bi potencialno zaslužil še precej več, pa tudi če bi vse padlo v vodo moja eksistenca ne bi bila ogrožena na noben način) - nikakor pa jih ne bom spodbujal k temu, da bi bili "razvajeni" - poznam več otrok (bogatih in revnih) staršev, ki niso bili deležni realne perspektive (in jih starši niso seznanili z realnostjo, če se jim je ta zdela preveč kruta) in imajo resne težave ugotovit, kaj jih sploh veseli v življenju in za mnoge takšne je rekreativna uporaba drog edina strast.
Absolutno se strinjam s teboj, jaz mislim podobno počet. A to ne spremeni principa o katerem sem govoril v OP. Mogoče ga nisem takoj dovolj razjasnu, sem pa par postov bolj dol. Uživat karseda veliko znotraj zmogljivosti preživetja.
Mazohist, bi odšel v mongolijo z copatami, jopo, liter vode in 10 EU v žepu. Človek, ki pa rad uživa (in ne uživa v trpljenju) pa tega ne bo naredil. Hoče neko dovolj varno razmerje med največjim užitkom in varnostjo.
In to je delno kar je ta thread about. Ljudjem, ki želijo živeti in niso mazohisti (te me še vedno precej elude-ajo) je smisel lajfa uživati (poleg živeti seveda).
jype ::
jverne> Pa vidiš moj point? Ravnokar si povedal, da v srednji šoli se nisi upal preveč daleč ker nisi mel financ.
To nima nobene zveze z drznostjo. Ko pride budget do polovice se obrneš in greš domov. Če bi si želel naprej in imel kje cilj, bi morda šel, a bistvo potovanja je praktično vedno pot, ne cilj.
jverne> Sedaj ko imaš dovolj backupa pa se greš težjih potovanj.
To se mi tudi zdi zmotna predpostavka - odkar imamo velikega psa, še nisem potoval. Ne zato, ker si ne bi mogel privoščit ga vzet na letalo (nočem, ker je za pse tako potovanje zelo stresna reč) in ne zato, ker ga ne bi mogel vtaknit v pasji hotel (nočem, ker je delovna pasma in je močno navezan na tiste, ki z njim vsakodnevno delajo), temveč zato, ker sem ob nakupu sprejel odgovornost zanj in sem to pripravljen podkrepiti tudi z dejanji. Če tega ne bi storil, bi zelo težko otrokom razložil, zakaj ne morejo dobiti psa, ki so ga videli na fotografiji v časopisu, čeprav je takoooo luštkan.
jverne> Mazohist, bi odšel v mongolijo z copatami, jopo, liter vode in 10 EU v žepu. Človek, ki pa rad uživa (in ne uživa v trpljenju) pa tega ne bo naredil. Hoče neko dovolj varno razmerje med največjim užitkom in varnostjo.
Vprašanje je, če gre za mazohizem in če res gre, potem sem jaz zagotovo eden njih. Uživanje v ježi preko več sto kilometrov stepe je bržkone zelo blizu mazohizmu, recimo, ali pa kolesarjenje ob Jadranu do Splita in nazaj. Takšne in drugačne bolečine so, kot že rečeno, prisotne pri večini ekstremnih športov, a endorfinski, adrenalinski in ostali šoki, ki jih s takimi dejavnostmi izzovemo, dejansko prinašajo izjemne občutke ugodja in jaz sem prepričan, da gre pri mazohizmu za bistveno drugačne fiziološke in psihološke mehanizme.
jverne> Uživat karseda veliko znotraj zmogljivosti preživetja.
Ampak to ne pove ničesar. One man's trash is another man's treasure.
To nima nobene zveze z drznostjo. Ko pride budget do polovice se obrneš in greš domov. Če bi si želel naprej in imel kje cilj, bi morda šel, a bistvo potovanja je praktično vedno pot, ne cilj.
jverne> Sedaj ko imaš dovolj backupa pa se greš težjih potovanj.
To se mi tudi zdi zmotna predpostavka - odkar imamo velikega psa, še nisem potoval. Ne zato, ker si ne bi mogel privoščit ga vzet na letalo (nočem, ker je za pse tako potovanje zelo stresna reč) in ne zato, ker ga ne bi mogel vtaknit v pasji hotel (nočem, ker je delovna pasma in je močno navezan na tiste, ki z njim vsakodnevno delajo), temveč zato, ker sem ob nakupu sprejel odgovornost zanj in sem to pripravljen podkrepiti tudi z dejanji. Če tega ne bi storil, bi zelo težko otrokom razložil, zakaj ne morejo dobiti psa, ki so ga videli na fotografiji v časopisu, čeprav je takoooo luštkan.
jverne> Mazohist, bi odšel v mongolijo z copatami, jopo, liter vode in 10 EU v žepu. Človek, ki pa rad uživa (in ne uživa v trpljenju) pa tega ne bo naredil. Hoče neko dovolj varno razmerje med največjim užitkom in varnostjo.
Vprašanje je, če gre za mazohizem in če res gre, potem sem jaz zagotovo eden njih. Uživanje v ježi preko več sto kilometrov stepe je bržkone zelo blizu mazohizmu, recimo, ali pa kolesarjenje ob Jadranu do Splita in nazaj. Takšne in drugačne bolečine so, kot že rečeno, prisotne pri večini ekstremnih športov, a endorfinski, adrenalinski in ostali šoki, ki jih s takimi dejavnostmi izzovemo, dejansko prinašajo izjemne občutke ugodja in jaz sem prepričan, da gre pri mazohizmu za bistveno drugačne fiziološke in psihološke mehanizme.
jverne> Uživat karseda veliko znotraj zmogljivosti preživetja.
Ampak to ne pove ničesar. One man's trash is another man's treasure.
Okapi ::
jverne pač ne šteka, da je veliko večji užitek na Južni tečaj priti po enem mesecu mučenja na poti, kot v dveh urah s helikopterjem.
O.
O.
Double_J ::
Največji užitek pa je določena konfiguracija vseh atomov v vesolju. Katerikoli atom premakneš drugam, zmanjšaš užitek.
Dve šivanki...
Pyr0Beast ::
jverne pač ne šteka, da je veliko večji užitek na Južni tečaj priti po enem mesecu mučenja na poti, kot v dveh urah s helikopterjem.
O.
Podobno kot da ti zobarca povrta vse zobe namesto enega ? :)
Nah. :P
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
Okapi ::
Največji užitek pa je določena konfiguracija vseh atomov v vesolju.Samo je en manjši zajeb, ker je za vsakega ta konfiguracija drugačna.
Podobno kot da ti zobarca povrta vse zobe namesto enega ?Seveda. Užitek, ko je konec, je veliko večji, kot če veš, da te čaka še x vrtanj.
O.
BigWhale ::
Podobno kot da ti zobarca povrta vse zobe namesto enega ?Seveda. Užitek, ko je konec, je veliko večji, kot če veš, da te čaka še x vrtanj.
O.
Meni je zobar spulil modrostni zob, potem sem mu pa rekel, naj mi se enga povrta.
"Ti pa si mazohist!"
"A zato, ker bom sam enkrat sedel na tem stolu namest dvakrat?"
Potem je priznal svojo zmoto. :)
guest #44 ::
jype>To nima nobene zveze z drznostjo. Ko pride budget do polovice se obrneš in greš domov. Če bi si želel naprej in imel kje cilj, bi morda šel, a bistvo potovanja je praktično vedno pot, ne cilj.
Torej cilj je bil polovica budgeta porabljenega? In naprej se ni šlo ker?
jype>To se mi tudi zdi zmotna predpostavka - odkar imamo velikega psa, še nisem potoval. Ne zato, ker si ne bi mogel privoščit ga vzet na letalo (nočem, ker je za pse tako potovanje zelo stresna reč) in ne zato, ker ga ne bi mogel vtaknit v pasji hotel (nočem, ker je delovna pasma in je močno navezan na tiste, ki z njim vsakodnevno delajo), temveč zato, ker sem ob nakupu sprejel odgovornost zanj in sem to pripravljen podkrepiti tudi z dejanji. Če tega ne bi storil, bi zelo težko otrokom razložil, zakaj ne morejo dobiti psa, ki so ga videli na fotografiji v časopisu, čeprav je takoooo luštkan.
Očitno ne želiš, da bi ps in tvoji otroci trpeli ampak uživali. Posledično bi sicer tudi ti.
jype>Vprašanje je, če gre za mazohizem in če res gre, potem sem jaz zagotovo eden njih. Uživanje v ježi preko več sto kilometrov stepe je bržkone zelo blizu mazohizmu, recimo, ali pa kolesarjenje ob Jadranu do Splita in nazaj. Takšne in drugačne bolečine so, kot že rečeno, prisotne pri večini ekstremnih športov, a endorfinski, adrenalinski in ostali šoki, ki jih s takimi dejavnostmi izzovemo, dejansko prinašajo izjemne občutke ugodja in jaz sem prepričan, da gre pri mazohizmu za bistveno drugačne fiziološke in psihološke mehanizme.
Realno smo vsi malo mazohisti, ker večina počne kaj takega. Vendar če bi ti reku da boš jezdil po minirani poti, vrjetno bi se kaj hitro obrnil. Tvegati življenje ali ud, vrjetno ni zaželjeno, namreč bi bil prikrajšan užitka dveh nog.
Veliko boljše je če veš, da je kolkr tolko varno in bolj malo vrjetnosti, da bi se ti kaj zlo grdega zgodilo.
jype>Ampak to ne pove ničesar. One man's trash is another man's treasure.
To ne spremeni ničesar. Še vedno gre za užitek le priskrbiš si ga na drug način.
@Okapi
jp, to je vse neke vrste mazohizma. Če se konča srečno potem zadostiš vsaj prvi čene še drugi točki, če se ti zgodi kaj grdega pa umreš v mukah npr.
Torej cilj je bil polovica budgeta porabljenega? In naprej se ni šlo ker?
jype>To se mi tudi zdi zmotna predpostavka - odkar imamo velikega psa, še nisem potoval. Ne zato, ker si ne bi mogel privoščit ga vzet na letalo (nočem, ker je za pse tako potovanje zelo stresna reč) in ne zato, ker ga ne bi mogel vtaknit v pasji hotel (nočem, ker je delovna pasma in je močno navezan na tiste, ki z njim vsakodnevno delajo), temveč zato, ker sem ob nakupu sprejel odgovornost zanj in sem to pripravljen podkrepiti tudi z dejanji. Če tega ne bi storil, bi zelo težko otrokom razložil, zakaj ne morejo dobiti psa, ki so ga videli na fotografiji v časopisu, čeprav je takoooo luštkan.
Očitno ne želiš, da bi ps in tvoji otroci trpeli ampak uživali. Posledično bi sicer tudi ti.
jype>Vprašanje je, če gre za mazohizem in če res gre, potem sem jaz zagotovo eden njih. Uživanje v ježi preko več sto kilometrov stepe je bržkone zelo blizu mazohizmu, recimo, ali pa kolesarjenje ob Jadranu do Splita in nazaj. Takšne in drugačne bolečine so, kot že rečeno, prisotne pri večini ekstremnih športov, a endorfinski, adrenalinski in ostali šoki, ki jih s takimi dejavnostmi izzovemo, dejansko prinašajo izjemne občutke ugodja in jaz sem prepričan, da gre pri mazohizmu za bistveno drugačne fiziološke in psihološke mehanizme.
Realno smo vsi malo mazohisti, ker večina počne kaj takega. Vendar če bi ti reku da boš jezdil po minirani poti, vrjetno bi se kaj hitro obrnil. Tvegati življenje ali ud, vrjetno ni zaželjeno, namreč bi bil prikrajšan užitka dveh nog.
Veliko boljše je če veš, da je kolkr tolko varno in bolj malo vrjetnosti, da bi se ti kaj zlo grdega zgodilo.
jype>Ampak to ne pove ničesar. One man's trash is another man's treasure.
To ne spremeni ničesar. Še vedno gre za užitek le priskrbiš si ga na drug način.
@Okapi
jp, to je vse neke vrste mazohizma. Če se konča srečno potem zadostiš vsaj prvi čene še drugi točki, če se ti zgodi kaj grdega pa umreš v mukah npr.
Okapi ::
če se ti zgodi kaj grdega pa umreš v mukahSmrt s podhladitvijo je ena lepših, kar si jih lahko želiš.
O.
jype ::
jverne> Veliko boljše je če veš, da je kolkr tolko varno in bolj malo vrjetnosti, da bi se ti kaj zlo grdega zgodilo.
Absolutno.
jverne> Torej cilj je bil polovica budgeta porabljenega? In naprej se ni šlo ker?
Ker je bil cilj potovati, ne pa kamorkoli priti. Pa - a si ti že kdaj prišel kdaj z dolgega potovanja domov? Če ostaneš doma, tega občutka nikakor ne moreš potvoriti, ever.
jverne> Očitno ne želiš, da bi ps in tvoji otroci trpeli ampak uživali. Posledično bi sicer tudi ti.
Ti torej meniš, da jaz ne uživam, al kako?
Absolutno.
jverne> Torej cilj je bil polovica budgeta porabljenega? In naprej se ni šlo ker?
Ker je bil cilj potovati, ne pa kamorkoli priti. Pa - a si ti že kdaj prišel kdaj z dolgega potovanja domov? Če ostaneš doma, tega občutka nikakor ne moreš potvoriti, ever.
jverne> Očitno ne želiš, da bi ps in tvoji otroci trpeli ampak uživali. Posledično bi sicer tudi ti.
Ti torej meniš, da jaz ne uživam, al kako?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
guest #44 ::
če se ti zgodi kaj grdega pa umreš v mukahSmrt s podhladitvijo je ena lepših, kar si jih lahko želiš.
O.
Enjoy, kaj naj ti rečem...si pač mazohist. Sicer pa dokler ne provaš težko si kredibilen.
Ker je bil cilj potovati, ne pa kamorkoli priti. Pa - a si ti že kdaj prišel kdaj z dolgega potovanja domov? Če ostaneš doma, tega občutka nikakor ne moreš potvoriti, ever.
Ti torej meniš, da jaz ne uživam, al kako?
Nikoli ni cilj zgolj potovati, vedno imaš neko destinacijo. Sicer je pot lahko užitna, te pa goni naprej želja po dosegu cilja.
Vprašanje koliko užitka ti nudijo otroci, koliko pa če jih nebi imel in lahko potoval po mili volji. Stvar računice.
Problem je tu ker je težko biti racionalen, namreš starševski "nagon" je precej neracionalna zadeva.
Osebno rad mam avanture...v kolikor vem, da se bom živ in v enem kosu vrnu z njih, recimo temu simulirano trpljenje. Kar popolnoma odobravam. Ne odobdavam pa pravega trpljenja.
Okapi ::
Enjoy, kaj naj ti rečem..Nič ni treba reči, spomni se na to, ko boš enkrat umiral. Če te ne bo na hitro pobrala kakšna kap, je precej verjetnosti, da smrt ne bo tako hitra in neboleča.
Nikoli ni cilj zgolj potovati, vedno imaš neko destinacijo.Imaš hude probleme z empatijo. Za pravega popotnika je cilj zgolj potovati, destinacija je drugotnega pomena, ali je sploh ni.
O.
jype ::
jverne> Nikoli ni cilj zgolj potovati, vedno imaš neko destinacijo.
To je tvoja predpostavka in pravzaprav tudi zoprn predsodek.
jverne> Sicer je pot lahko užitna, te pa goni naprej želja po dosegu cilja.
Ampak jaz nimam cilja. Jaz nisem nesrečen, ker si pri dvajsetih nisem kupil BMWja (včasih se mi je zdelo absurdno, da bi ljudje s takim ciljem dejansko obstajali, pa jih očitno ni malo) in se ne bom sekiral, če bom kadarkoli ostal brez vsega.
To pa nikakor ni združeno z neodgovornostjo.
jverne> Osebno rad mam avanture...
Vidiš - jaz pa ne! Jaz ne potujem zaradi avantur, ampak zaradi blazno dolgočasno zvenečega spoznavanja sveta, že skoraj v maniri osnovnošolske ekskurzije v kroparsko kovačnico ali kaj podobnega. Še več - večini sodobnih vzorcev "uživanja" se z največjim veseljem zavestno odpovem, ker se mi zdijo skregane z vsem, kar kot odrasel človek zagovarjam. "Odklop" s prekomernim uživanjem drog (predvsem alkohola), adrenalinskimi športi in potovanjem v neznano se mi zdi popolnoma neodgovorno in bedasto početje.
Eden tistih hobijev, v katerih prav tako uživam, pa zanje redko najdem čas, je recimo letalsko modelarstvo. Za ogromno večino ljudi okoli mene je to neizmerno dolgočasna dejavnost, pogosto sem deležen pripomb o igračah za odrasle otroke in tako dalje in tako dalje, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi se zaradi tega počutil slabo ali da bi se mi veselje do takšnega igračkanja kakorkoli zmanjšalo. Sosed z BMWjem bo seveda rekel, da sem mazohist, ker bi si za denar, ki sem ga vrgel v te igrače, že zdavnaj lahko kupil BMWja.
But he never experienced this:
To je tvoja predpostavka in pravzaprav tudi zoprn predsodek.
jverne> Sicer je pot lahko užitna, te pa goni naprej želja po dosegu cilja.
Ampak jaz nimam cilja. Jaz nisem nesrečen, ker si pri dvajsetih nisem kupil BMWja (včasih se mi je zdelo absurdno, da bi ljudje s takim ciljem dejansko obstajali, pa jih očitno ni malo) in se ne bom sekiral, če bom kadarkoli ostal brez vsega.
To pa nikakor ni združeno z neodgovornostjo.
jverne> Osebno rad mam avanture...
Vidiš - jaz pa ne! Jaz ne potujem zaradi avantur, ampak zaradi blazno dolgočasno zvenečega spoznavanja sveta, že skoraj v maniri osnovnošolske ekskurzije v kroparsko kovačnico ali kaj podobnega. Še več - večini sodobnih vzorcev "uživanja" se z največjim veseljem zavestno odpovem, ker se mi zdijo skregane z vsem, kar kot odrasel človek zagovarjam. "Odklop" s prekomernim uživanjem drog (predvsem alkohola), adrenalinskimi športi in potovanjem v neznano se mi zdi popolnoma neodgovorno in bedasto početje.
Eden tistih hobijev, v katerih prav tako uživam, pa zanje redko najdem čas, je recimo letalsko modelarstvo. Za ogromno večino ljudi okoli mene je to neizmerno dolgočasna dejavnost, pogosto sem deležen pripomb o igračah za odrasle otroke in tako dalje in tako dalje, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi se zaradi tega počutil slabo ali da bi se mi veselje do takšnega igračkanja kakorkoli zmanjšalo. Sosed z BMWjem bo seveda rekel, da sem mazohist, ker bi si za denar, ki sem ga vrgel v te igrače, že zdavnaj lahko kupil BMWja.
But he never experienced this:
guest #44 ::
Enjoy, kaj naj ti rečem..Nič ni treba reči, spomni se na to, ko boš enkrat umiral. Če te ne bo na hitro pobrala kakšna kap, je precej verjetnosti, da smrt ne bo tako hitra in neboleča.
Nikoli ni cilj zgolj potovati, vedno imaš neko destinacijo.Imaš hude probleme z empatijo. Za pravega popotnika je cilj zgolj potovati, destinacija je drugotnega pomena, ali je sploh ni.
O.
Jaz bi rad živel, če pa že umrem bi rad umru hitre smrti. Nisi pa štekal mojega pointa. Ti si razlagal smrt z podhladitvijo, kot nekaj pozitivnega. Smrt pa je v vsakem primeru negativna zadeva.
Cilj je vedno. Kako zgleda potnik brez cilja?
To je tvoja predpostavka in pravzaprav tudi zoprn predsodek.
Ampak jaz nimam cilja. Jaz nisem nesrečen, ker si pri dvajsetih nisem kupil BMWja (včasih se mi je zdelo absurdno, da bi ljudje s takim ciljem dejansko obstajali, pa jih očitno ni malo) in se ne bom sekiral, če bom kadarkoli ostal brez vsega.
To pa nikakor ni združeno z neodgovornostjo.
Vidiš - jaz pa ne! Jaz ne potujem zaradi avantur, ampak zaradi blazno dolgočasno zvenečega spoznavanja sveta, že skoraj v maniri osnovnošolske ekskurzije v kroparsko kovačnico ali kaj podobnega. Še več - večini sodobnih vzorcev "uživanja" se z največjim veseljem zavestno odpovem, ker se mi zdijo skregane z vsem, kar kot odrasel človek zagovarjam. "Odklop" s prekomernim uživanjem drog (predvsem alkohola), adrenalinskimi športi in potovanjem v neznano se mi zdi popolnoma neodgovorno in bedasto početje.
Eden tistih hobijev, v katerih prav tako uživam, pa zanje redko najdem čas, je recimo letalsko modelarstvo. Za ogromno večino ljudi okoli mene je to neizmerno dolgočasna dejavnost, pogosto sem deležen pripomb o igračah za odrasle otroke in tako dalje in tako dalje, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi se zaradi tega počutil slabo ali da bi se mi veselje do takšnega igračkanja kakorkoli zmanjšalo. Sosed z BMWjem bo seveda rekel, da sem mazohist, ker bi si za denar, ki sem ga vrgel v te igrače, že zdavnaj lahko kupil BMWja.
But he never experienced this:
Destinacija ni nujno neka fizična točka, lahko je med drugim state of mind. Grem potovat, ker rad vidim druge zadeve...cilj je torej vidit nove stvari, če teh ne vidiš in samo potuješ pol pa zgubljaš čas, užitek, itd...
Jaz nisem nikoli rekel, da bi moral BMW biti cilj! Nekomu je, nekomu pa ne.
Meni osebno so avnture v užitek (če seveda pridem cel nazaj), ker:
1. Odmislim delo za preživetje v običajnem življenju...torej stres
2. Spoznam ljudi, ki mi lahko ponudijo kako spoznanje, ki ga še nimam
3. Dobim par šusov adrenalina in ostalih hormonov
4. Ohranjam osnovna sredstva (telo)..neccesary evil nowadays
itd.
Poin je, da če bi mi nekdo reku, da morem potovat drugače me bo izsledil in ubil...vrjetno bi precej manj užival v potovanju, če sploh. Dokler potovanje ne predstavlja grožnjo mojemu obstoju ali večanju užitka pa ga rade volje opravljam.
Meni se zdi absolutno fantastično, da se ukvarjaš z modelarstvom...amapk kot si rekel, to je tvoj hobi! Hobi pa je v prvotnem pomenu
An activity done regularly in one's leisure time for pleasure
vir: Google dictionary
Absolutno se strinjam...hobi je zgolj za užitek primarno. Enkrat ko postane obveza pa se začne stres. Sicer danes marsikomu uspeva oboje združit...or so they say...ne upoštevajo, da je spet tu ista ločitev, med delom hobija, ki ti nudi preživetje ali med delom, ki ti nudi zgolj užitek.
BigWhale ::
Jaz bi rad živel, če pa že umrem bi rad umru hitre smrti. Nisi pa štekal mojega pointa. Ti si razlagal smrt z podhladitvijo, kot nekaj pozitivnega. Smrt pa je v vsakem primeru negativna zadeva.
Predstavljaj si, da ti nekdo z bormasino dela luknje v telo. Koncal bo takrat, ko ti bo uspesno navrtal glavo (uspesno zanj, ne zate), a se ti ne bi zdela smrt v bistvu pozitivna v primerjavi z dolgotrajnim vrtanjem? :)
BigWhale ::
Destinacija ni nujno neka fizična točka, lahko je med drugim state of mind. Grem potovat, ker rad vidim druge zadeve...cilj je torej vidit nove stvari, če teh ne vidiš in samo potuješ pol pa zgubljaš čas, užitek, itd...
Ti bi sedaj rad cilj popolnoma abstraktiral. Ce gre ne kdo potovati zaradi potovanja samega bos na koncu tvoje abstraktcije prisel do tega, da bo temu popotniku cilj ze dihanje samo. :)
Cilj in smisel zivljenja ni neko brezmejno uzivanje ampak zgolj prezivetje. Vse drugo je postranski efekt, ki nam pomaga preziveti.
jype ::
jverne> Absolutno se strinjam...hobi je zgolj za užitek primarno. Enkrat ko postane obveza pa se začne stres.
Ne. Dejstvo, da ne moreš počet vsega hkrati, te pa res ne more onesrečat. Mojemu znancu modelarstvo pomeni toliko, da si je iz njega naredil job in v njem je odličen:
Ne predstavljam si, zakaj bi kdo mislil, da mu je takšno početje na kakršenkoli način naporno - tako kot meni programiranje ne bo nikoli.
Ne. Dejstvo, da ne moreš počet vsega hkrati, te pa res ne more onesrečat. Mojemu znancu modelarstvo pomeni toliko, da si je iz njega naredil job in v njem je odličen:
Ne predstavljam si, zakaj bi kdo mislil, da mu je takšno početje na kakršenkoli način naporno - tako kot meni programiranje ne bo nikoli.
guest #44 ::
Jaz bi rad živel, če pa že umrem bi rad umru hitre smrti. Nisi pa štekal mojega pointa. Ti si razlagal smrt z podhladitvijo, kot nekaj pozitivnega. Smrt pa je v vsakem primeru negativna zadeva.
Predstavljaj si, da ti nekdo z bormasino dela luknje v telo. Koncal bo takrat, ko ti bo uspesno navrtal glavo (uspesno zanj, ne zate), a se ti ne bi zdela smrt v bistvu pozitivna v primerjavi z dolgotrajnim vrtanjem? :)
Ne-škodovanje drugi entiteti pa mora biti primarno moralno načelo. Sicer če mučiš bota načeloma ni panike, v kolikor bot ni kopja entitete v polnem obsegu.
Destinacija ni nujno neka fizična točka, lahko je med drugim state of mind. Grem potovat, ker rad vidim druge zadeve...cilj je torej vidit nove stvari, če teh ne vidiš in samo potuješ pol pa zgubljaš čas, užitek, itd...
Ti bi sedaj rad cilj popolnoma abstraktiral. Ce gre ne kdo potovati zaradi potovanja samega bos na koncu tvoje abstraktcije prisel do tega, da bo temu popotniku cilj ze dihanje samo. :)
If you make it that way, si na istem..češ, da cilj ni spoznavanje novosti, ampak novosti so pač stranski produkt.
Zgolj popotnik bi bil nekdo, ki bi recimo taval v popolni temi celo življenje...brez cilja, ki bi osmislilo potovanje. Že takoj ko rečeš "hočem videt tisti hrib tam dol" si že si zadal en cilj. Bi prej reku, da je pot sestavljena iz questov kot pa questi iz poti. Namreč če bi hotu zgolj potovat zakaj bi se ustavljal kjerkoli?
@jype
Eni združijo oboje, ampak še vedno jim tisti del, ki ga "MOREJO" narediti nudi precej manj užitka kot tisti , del ki ga "LAHKO ALI PA TUDI NE" naredijo.
Pa BTW, tisti video mi deluje editiran...v smislu pospešen!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: guest #44 ()
jype ::
jverne> Eni združijo oboje, ampak še vedno jim tisti del, ki ga "MOREJO" narediti nudi precej manj užitka kot tisti , del ki ga "LAHKO ALI PA TUDI NE" naredijo.
Kako veš? Si že sploh kdaj imel "službo", ki jo opravljaš z največjim veseljem?
jverne> Pa BTW, tisti video mi deluje editiran...v smislu pospešen!
Verjamem, ja. Pa ni :)
Kako veš? Si že sploh kdaj imel "službo", ki jo opravljaš z največjim veseljem?
jverne> Pa BTW, tisti video mi deluje editiran...v smislu pospešen!
Verjamem, ja. Pa ni :)
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Sloescort ? (strani: 1 2 3 4 … 7 8 9 10 )Oddelek: Loža | 212964 (70528) | FireSnake |
| » | Izzivi pred avtomobili brez voznika (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 22363 (17634) | Unknown_001 |
| » | Zakaj bi želeli biti srečni? (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 16373 (14636) | judoka |
| » | Zenske, rasizem in izbira partnerja (strani: 1 2 3 4 … 13 14 15 16 )Oddelek: Loža | 94135 (81051) | kr1ženska |
| » | kaj je za vas bistvo življenja (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 11220 (8394) | igor0203 |