» »

Gliese 581d podpira življenje

Gliese 581d podpira življenje

«
1
2

Zero0ne ::

It has been suggested that the recently discovered exoplanet GJ581d might be able to support
liquid water due to its relatively low mass and orbital distance. However, GJ581d receives 35% less stellar energy than Mars and is probably locked in tidal resonance, with extremely low insolation at the poles and possibly a permanent night side. Under such conditions, it is unknown whether any habitable climate on the planet would be able to withstand global glaciation and / or atmospheric collapse.
Here we present three-dimensional climate simulations that demonstrate GJ581d will have a stable atmosphere and surface liquid water for a wide range of plausible cases, making it the first confirmed super-Earth (exoplanet of 2-10 Earth masses) in the habitable zone. We find that atmospheres with over 10 bar CO2 and varying amounts of background gas (e.g., N2 ) yield global mean temperatures above 0 ◦ C for both land and ocean-covered surfaces.

študija

Torej, super-Zemlja (oz. super-Venera) 20 ly stran, okoli 89. nam najbližje zvezde od ~400 000 000 000 v naši galaksiji. Kakšne so implikacije tega odkritja na nadalnje poskuse iskanja izvenzemeljskega življenja in inteligence in statistične modele, ki jih predvidi Drakeova enačba?
uname -o

msjr ::

Čeprav spadam na tisto stran, ki misli, da bodo kmalu našli planet, ki je primeren za življenje, se mi zdi da je zgornja študija eno veeeliko nategovanje dejstev, ki ne drži vode, kaj šele Occama.

energetik ::

Hm, me zanima, kako lahko na 20ly ugotovljajo, ali je planet zaklenjen ali ne. Če je, potem nastane huda Hadleyeva celica, ki non-stop pometa z orkanskim vetrom. Morda pa se lahko kaj skriva v morebitnih oceanih.

Zadnjič sem gledal eno oddajo o Gliese, in morebitne rastline naj bi bile zelo zanimive za pogledat. Ker je matična zvezda hladnejša od Sonca, oddaja večino sevanja v IR spektru. Zato naj bi rastline absorbirale cel vidni spekter, da polovijo vsaj nekaj višje energijskih fotonov in bi jih mi videli črne.

Thomas ::

Ta študija je brez veze. Trust me.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

zee ::

Se kar moram strinjam s Thomasom. Profesionalna deformacija.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Mipe ::

Enako so trdili za Gliese 581g...

Koliko je že gravitacija na teh dveh planetih? Kolikokrat težje bi se počutili?

BigWhale ::

Tale planet potrebuje 66 dni, da se zvrti okrog svoje zvezde. Zlo dvomim, da ni tidal locked. Ce pa ni, se mora pa vrteti precej hitro okrog svoje osi, da se lahko enakomerno segreva po celi povrsini. Ce tadva pogoja nista izpolnjena pol se na eni strani planeta speces na drugi pa zmrznes.

Zero0ne ::

Mipe je izjavil:

Enako so trdili za Gliese 581g...

Koliko je že gravitacija na teh dveh planetih? Kolikokrat težje bi se počutili?


Okoli 1.5g do 2.8g, odvisno od točne velikosti in gostote. Podpira "življenje", ne "človeško življenje" oziroma življenje, kot ga poznamo na zemlji.

Mimogrede, poročila o Gliese 581g so bila nepopolna, prenagljena in površna. Navsezadnje se je izkazalo, da niti obstoj planeta samega ni 100% gotov, medtem, ko imamo za Gliese 581d dokaze večletnih opazovanj. So pa vsekakor dokazali, da je Gliese 581 zanimiv sistem z ogromnim potencialom za nadaljnje raziskave, senzacionalistične novice gor ali dol. Če katerikoli exoplanet dejansko lahko podpira življenje ne bomo vedeli zagotovo, dokler ne izstrelimo kakšnega teleskopa z ~100km ogledalom, če na njem dejansko je življenje pa ne, dokler ne pošljemo sonde v sistem sam.

Tale planet potrebuje 66 dni, da se zvrti okrog svoje zvezde. Zlo dvomim, da ni tidal locked. Ce pa ni, se mora pa vrteti precej hitro okrog svoje osi, da se lahko enakomerno segreva po celi povrsini. Ce tadva pogoja nista izpolnjena pol se na eni strani planeta speces na drugi pa zmrznes.


Gosta atmosfera, kot jo predvideva študija bi lahko bolj ali manj enakomerno razporedila temperaturo, čeprav je planet zaklenjen na svojo zvezdo.

PS: Merkur ima primerljiv obhodni čas okoli trikrat bolj masivne zvezde - Sonca - pa vseeno ni zaklenjen nanj.
uname -o

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zero0ne ()

energetik ::

Temperatura bi se zarad ozračja že mogoče razporedila bolj enakomerno, bi pa še vedno imel hude zračne tokove iz hladne na vročo stran pri tleh. Verjetno bi imel na vroči strani zaradi dviganja zraka hude konvektivne padavine non-stop = večne nevihte, na nočni pa zaradi spuščanja zraka puščavo.
Teleskop s 100km ogledalom? Mogoče na Luni. Še bolje pa orjaški interferometer z dvema teleskopoma na L1/L2 ali kar v L4/L5 (Lagrangian point) @ Wikipedia.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

BigWhale ::

Zero0ne je izjavil:

Gosta atmosfera, kot jo predvideva študija bi lahko bolj ali manj enakomerno razporedila temperaturo, čeprav je planet zaklenjen na svojo zvezdo.

PS: Merkur ima primerljiv obhodni čas okoli trikrat bolj masivne zvezde - Sonca - pa vseeno ni zaklenjen nanj.


Ta gosta atmosfera pomeni peklensko vroc zrak, ki se mesa z ledeno mrzlim zrakom.

Merkur je pa skoraj zaklenjen. :)

Saladin ::

Če imaš konstantno tekočo vodo, vir mineralov in obenem dinamična in stabilna območja v vodi imaš na dolgi rok dobre šanse za pojav mikroorganizmov - ne glede na to kako ekstremni so pogoji na površini.

Torej če dokažejo tako tekočo vodo oz. oceane - je šansa za nastanek mikroorganizmov dobra.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Pyr0Beast ::

Vse kar rabiš je dovolj gost medij, da ti je življenje lahko 'suspendirano' v njem in z dovolj veliko toplotno kapaciteto, da se ne dela štala in sproti uničuje kar se je izgradilo. Magari je to zrak. Bodo pa celice bile v obliki milnih mehurčkov. Who cares.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

DarkSite ::

Koliko velik teleskop moramo zgraditi:
1) da bomo 100% sure, da ima hipotetični planet velikosti Zemlje v Gliese osončju morje, gozdove...

Baje naj bi Evropa gradila E-ELT 42m. Sam mislim, da ta še ne bo dovolj za to a, ali pač?

lista teleskopov

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: DarkSite ()

guest #44 ::

IMO bi rabli teleskop z premerom zemlje, minimalno. Sicer pa to govorim iz riti, tako da vprašanje kolk je natančno.

energetik ::

DarkSite je izjavil:

Baje naj bi Evropa gradila E-ELT 42m. Sam mislim, da ta še ne bo dovolj za to a, ali pač?
S tem boš kvečjemu videl kakšen velik ocean na Pluton, ne pa 20 sv. let stran... Kaj šele gozdove..

Zero0ne ::

IMO bi rabli teleskop z premerom zemlje, minimalno. Sicer pa to govorim iz riti, tako da vprašanje kolk je natančno.


Zakaj bi govoril iz riti, če znaš srednješolsko fiziko?

Recimo, da hočemo ločljivost 1000km na razdalji 100 ly.

Najprej, kotna ločljivost \theta{} (napaka se odpravlja):

\theta{}\ =\ 2\ atg\left(\frac{l}{2d}\right) (napaka se odpravlja)

Kjer je l ločljivost in d razdalja. Za zgoraj podane vrednosti je kotna ločljivost 1.057\times{}10^{-12}\ rad (napaka se odpravlja).

Za optične teleskope velja odvisnost sin(\theta)\ =\ 1.22\ \frac{\lambda{}}{D} (napaka se odpravlja), kjer je \theta (napaka se odpravlja) kotna ločljivost, \lambda{} (napaka se odpravlja) valovna dolžina opazovane svetlobe in D premer primarnega ogledala. Torej je formula za D D\ =\ \frac{1.22\ \lambda}{sin(\theta)} (napaka se odpravlja).

Za vidno svetlobo (~550nm) in zgoraj izračunano kotno ločljivost je potreben premer 634 km. S takim teleskopom bi sistem Gliese 581 (~20 ly stran) videli v ločljivosti ~200km, sistem Alpha Centauri (~4.5ly stran) pa v ločljivosti ~50km.

P.S.: Za lažjo predstavo, takole izgleda zemlja v ločljivosti 200km oz. 50km:
 l = 200 km

l = 200 km


 l = 50 km

l = 50 km

uname -o

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zero0ne ()

Zero0ne ::

izbris
uname -o

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zero0ne ()

Brane2 ::

Ampak saj 634 km ni nujno da je eno zrcalo.

To je komot sistem teleskopov, ki so v orbiti, ali pa mogoče ne ?
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zero0ne ::

Brane2 je izjavil:

Ampak saj 634 km ni nujno da je eno zrcalo.

To je komot sistem teleskopov, ki so v orbiti, ali pa mogoče ne ?


Seveda, zrcalo je lahko segmentno, ali pa interferometer.
uname -o

DarkSite ::

torej ploscina tega zrcal-a bo p=pi x r2
p=3.14 x 317 na 2 KM
p=100489 km2
p=100489000000 m2

a je to prov? :)

Koliko enot teh 1m2 zrcal bi bilo potrebno poslati v orbito v neko formacijo vsak dan v obdobju 10 let? :)

vsak dan v obdobju 10 let = 100489000000 / (365*10) = 27.530.000 teleskopov velikosti 1m2 wow :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: DarkSite ()

energetik ::

Ni toliko pomembna površina zrcala kot ločljivost. Sem že napisal prej, da daš 2 teleskopa z recimo 4m špeglom v Lagrange 4 in 5. Vprašanje je pa kako potem ta dva povežeš v interferometer na tako razdaljo. Tega pa ne vem. Prav tako, če gočeš neposredno gledat tega Gliese, ga moraš ko je na nasprotni strani matične zvezde. Tako prideš do druge uganke, kako zasenčit matično zvezdo, da ti ne "zažge" senzorjev v interferometru.
Skratka verjetno bo treba za kakšne v reku posnetke kr sondo poslat tja, da nam pošlje fotke. Sam _mal_ bo treba počakat.
EDIT: aja, glede na zgoraj zračunano, je L4/5 že pretiravanje. Je orbita okoli zemlje že kr zadost. Če znaš seveda ustrezno zasenčit matično zvezdo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

Thomas ::

Ni nobene načelne ovire, da bi ne mogel z daljnogledom premera 10 cm, opaziti čevlja številka 46 na 10 svetlobnih let daleč.

Tele formule so outdated.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

$%&/() ::

Z 10 svetlobnih let dolgim? ;((

msjr ::

Tele formule so outdated.


Dej Thomas prosim razloži, ker me zanima.

Thomas ::

Že najmanj prvi teleskopi, ki so ujeli extrasolarne planete, so delali na ta način. Datoteka ki jo naredijo ni nek "bmp", ampak je "avi", iz katerega je večji "bmp" izračunljiv.

Rečeno drugače. Moderna teleskopija uporablja časovne intervale. Namesto da bi prostorsko zajemala več svetlobe iz objekta z večjim zrcalom, naredi več časovno zaporednih slik z manjšim.

Potem pa iz tega naredijo eno samo, kvalitetnejšo.

Če dovolj dolgo snemaš bakterijo z navadnim fotoaparatom, jo lahko rekonstruiraš iz milijon slik.

Le, da je bakterija poginila večkrat vmes in se razdelila, tako da ni enoličnega rezultata. Lahko bi pa tako dobil sliko mejhnega kristalčka ali oddaljene zvezde, kjer je sicer tema na nebu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Saj nekaj takega sem mel v mislih.

Da slike zrcal "interferirajo" v SW...
On the journey of life, I chose the psycho path.

energetik ::

Thomas je izjavil:

Že najmanj prvi teleskopi, ki so ujeli extrasolarne planete, so delali na ta način. Datoteka ki jo naredijo ni nek "bmp", ampak je "avi", iz katerega je večji "bmp" izračunljiv.

Rečeno drugače. Moderna teleskopija uporablja časovne intervale. Namesto da bi prostorsko zajemala več svetlobe iz objekta z večjim zrcalom, naredi več časovno zaporednih slik z manjšim.

Potem pa iz tega naredijo eno samo, kvalitetnejšo.
Tole si pa en mejčk falil. Oziroma kr orng. Res je, da jih limajo skupi, da dobijo več svetlobe, ampak ločljivosti pa ne pridobiš, pa če zbiraš 1 leto fotone. Boš dobil samo zelo svetel zmazek. Ločljivost je določena z uklonom svetlobe na odprtini in je tem večja, če je večja odprtina/zrcalo teleskopa po zgoraj napisani formuli. Če pa misliš da je outdated, potem pa pejt to razložit stotinam profesionalih astronomov, ki prav zato gradijo vedno večja zrcala oz. sestavljajo teleskope v interferometre.

Brane2 ::

Če sem prav dojel materiale tistega linka o interferometrih, tudi tam uporabljajo 1 zrcao lahko za N točk, ker pač izkoriščajo gibanje zemlje in je pač slika zrcala X v nekem trenutku pač slika iz ene perspektive, po nekaj urah iz naslednje itd. Tako dobiš W slik = X zrcal * N "trenutkov"...
On the journey of life, I chose the psycho path.

Thomas ::

Tole si pa en mejčk falil. Oziroma kr orng.


Ne. Zadel očem skrito bistvo. Z razumom seveda, srca ne rabš za naučne zadeve.

Sicer pa tako deloma dela že človeški videnje. Buljiš mau dlje cajta, možgani pa rekonstruirajo potem, kaj bi to bilo.

Časovna lupa, so to speak.

Če pa misliš da je outdated, potem pa pejt to razložit stotinam profesionalih astronomov, ki prav zato gradijo vedno večja zrcala oz. sestavljajo teleskope


Oboje delajo. Gre za to, da zajameš čimveš fotonov in iz njihovih stopinj v svetločutni snovi, REKONSTRUIRAŠ realnost.

Prav pride tako na široko, kakor na dolgo eksponiranje. Kolekta se data in interpretira. Isto velja za Hubbla. Slike so vse obdelane s programi. Kr tko ne bi dost videli, pa če bil magari še mau debelš Hubble.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Zero0ne ::

Thomas, govoriš o transit method? Drži, po tem principu se da z teoretično premajhnimi teleskopi ugotoviti, če neka zvezda ima planete (po dolgotrajnem opazovanju), ampak to je to. S tem ne zaznaš planeta, ampak samo njegovo okluzijo svoje zvezde. Z to metodo smo sicer odkrili večino exoplanetov do sedaj, ampak z njo o njih ne bomo odkrili veliko več kot to, da obstajajo. Za bolj natančne podatke je potrebno direktno opazovanje, preko radijskih ali optičnih teleskopov.
uname -o

guest #44 ::

@ZeroOne

I salute you sir.

S čim se baviš drugače, da si tko hitr spravu to skp? Moja fizika zakrneva na žalost.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

Zero0ne ::

S fiziko, astronomijo in kozmologijo zgolj amatersko. Sicer je pa vsa teorija, vse formule in njihove izpeljave out there, in včasih pride prav tudi amaterske debate podkrepiti z dejanskimi podatki.
uname -o

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zero0ne ()

guest #44 ::

Zero0ne je izjavil:

S fiziko, astronomijo in kozmologijo zgolj amatersko. Sicer je pa vsa teorija, vse formule in njihove izpeljave out there, in včasih pride prav tudi amaterske debate podkrepiti z dejanskimi podatki.


Absolutno se strinjam, sam pač če imaš znanje pri roki gre hitreje, marsikomu pa se ne da preveč časa zgubljat.

Brane2 ::

Zero0ne je izjavil:

Thomas, govoriš o transit method? Drži, po tem principu se da z teoretično premajhnimi teleskopi ugotoviti, če neka zvezda ima planete (po dolgotrajnem opazovanju), ampak to je to. S tem ne zaznaš planeta, ampak samo njegovo okluzijo svoje zvezde. Z to metodo smo sicer odkrili večino exoplanetov do sedaj, ampak z njo o njih ne bomo odkrili veliko več kot to, da obstajajo. Za bolj natančne podatke je potrebno direktno opazovanje, preko radijskih ali optičnih teleskopov.



IMHO on misli, da ni velike razlike, če zbiraš fotone z enega vellikega zrcala na en CCD senzor ali pa z veliko manjših zrcal, vsakega na svoj čip.

Učinke lahko poenostavljeno rečeno seštevaš.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Brane2 ::

Pravzaprav, posplošeno, on pravi, da "videti" pomeni zaznati učinke elektromagnetnega valovanja.

Ni nujno, da gre vedno za klasičen scenarij vpada žarka skozi lečo na mrežnico ampak se tu lahko ta princip močno raztegne v različne smeri za doseganje maksimalnega efekta v teh, močno specifičnih okoliščinah.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Thomas ::

Točno tako kot pravi Brane.

Sem pa, preden sem napisal, kar sem napisal, rekel pri sebi: Here we go again! Ljudje bodo svoje naučeno znanje, kateremu so zelo privrženi, jasno, hoteli poriniti naprej. Confirmation bias jih bo zagrabu, se bo treba kregat.

Ja.

Ampak ... tle smo. Časovno lečenje je čedalje bolj pomembno, čeprav nezanemarljivo je pa že dolgo časa. Tudi podaljševanje ekspozicije z dlje časa odprto zaslonko - je bilo pravzaprav že to.

Ponavljam. Z deset centimeteskim rešpetinom, bi v principu lahko videl čevelj na 10 svetlobnih let daleč.

Amen.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BigWhale ::

Thomas je izjavil:

Ampak ... tle smo. Časovno lečenje je čedalje bolj pomembno, čeprav nezanemarljivo je pa že dolgo časa. Tudi podaljševanje ekspozicije z dlje časa odprto zaslonko - je bilo pravzaprav že to.

Ponavljam. Z deset centimeteskim rešpetinom, bi v principu lahko videl čevelj na 10 svetlobnih let daleč.

Amen.


Pa sej to se pocne ze dolg casa. Nevem kaj zdej tolk komplicirajo okol tega. To se jest pocnem s fotoaparatom, k pa kupim kak mal bolj spodoben teleskop bom pa pocel se v kombinaciji z obojim.

Imas slike kjer je bila expozitura vec kot 24 urna, slika pa skupaj spacana v enem tednu.

energetik ::

Thomas je izjavil:

Ponavljam. Z deset centimeteskim rešpetinom, bi v principu lahko videl čevelj na 10 svetlobnih let daleč.

Amen.
Ja zaznal bi ga, ne bi pa vedel da je čevelj. Fotoni bi ob tvoji 10cm odprtini zavijali malo sem, malo tja in dobil bi zelo svetel zmazek.
Mogoče ga celo ne bi zaznal. Če noben od fotonov _ne pride_ do CCDja, ga lohk snemaš 100 let, pa bo slika še vedno črna.

Za prepoznat obliko (ločljivost!) bi pa še vedno rabil _premer_, po formuli od ZeroOne. Če bi čevelj seval gama fotone, manjši premer, če pa radijske, veliko večji premer.

msjr ::

Hja Thomas, sem mislil, da si zgruntal, da je kakšna enačba narobe.

En argument, ki je proti malemu teleskopku in v zagovor gradnje večjih je noise, ki se časovno povečuje. Manjša resolucija + daljši čas = večji noise, kot večja resolucija + manjši čas. Kako si upam to trditi? Pač enostavno primerjaš DSLR in mobitel fotke. Tako da sw reši veliko, ne pa vsega + če se zanašaš na sw si velikokrat odvisen od interpretacije programerja.

innerspace ::

Thomas je izjavil:

Že najmanj prvi teleskopi, ki so ujeli extrasolarne planete, so delali na ta način. Datoteka ki jo naredijo ni nek "bmp", ampak je "avi", iz katerega je večji "bmp" izračunljiv.

Rečeno drugače. Moderna teleskopija uporablja časovne intervale. Namesto da bi prostorsko zajemala več svetlobe iz objekta z večjim zrcalom, naredi več časovno zaporednih slik z manjšim.

Potem pa iz tega naredijo eno samo, kvalitetnejšo.

Če dovolj dolgo snemaš bakterijo z navadnim fotoaparatom, jo lahko rekonstruiraš iz milijon slik.

Le, da je bakterija poginila večkrat vmes in se razdelila, tako da ni enoličnega rezultata. Lahko bi pa tako dobil sliko mejhnega kristalčka ali oddaljene zvezde, kjer je sicer tema na nebu.


Temu se rece "image(data) stacking" in je postalo uporabno z digitalnimi senzorji(tudi med amaterji). Zal so v preteklih casih astrofotografije rabili velika zrcala(zaradi foto plosc), danes z istim zrcalom dobis bistveno(!) boljso sliko, seveda SW obdelano.
Naceloma menim, da bos odbito svetlobo s cevlja morda zaznal z 10cm, vprasanje pa je s prepoznavanjem oblike cevlja(as 'energetik' said).

Me pa zanima, ce bi se dalo metodo interferometra uporabit s Hubblom, ko je Zemlja zamaknjena za polletni interval??
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

energetik ::

innerspace je izjavil:

Me pa zanima, ce bi se dalo metodo interferometra uporabit s Hubblom, ko je Zemlja zamaknjena za polletni interval??
Mislim da ne moreš. Sestaviti moraš svetlobo, ki je ob istem času zadela obe zrcali interferometra. Zato imajo tam gor na Havajih pri teleskopih izredno natančno zgrajene optične poti, ki vodijo svetlobo iz posameznih teleskopov do senzorja.
Seveda rabiš za radijski interferometer veliko manj natančno zgrajene poti, lohk tud z metrskimi napakami, odvisno od valovne dolžine opazovanega sevanja.

Lahko pa seveda postaviš 1 satelit nasproti Zemlji in shranjuješ podatke s časovno značko, sihronizirane z atomsko uro. Potem jih pa v miru pošlješ na Zemljo, kjer je ta drug teleskop in jih softversko sestaviš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

innerspace ::

energetik je izjavil:

Mislim da ne moreš. Sestaviti moraš svetlobo, ki je ob istem času zadela obe zrcali interferometra...

Lahko pa seveda postaviš 1 satelit nasproti Zemlji in shranjuješ podatke s časovno značko, sihronizirane z atomsko uro. Potem jih pa v miru pošlješ na Zemljo, kjer je ta drug teleskop in jih softversko sestaviš.


Stekam, v bistvu sem mislil, kako bi bilo stackat vec Hubblovih slik, ce bi polletna razlika imela kak efekt(za priblizno staticne sisteme, kot kopice ali kak spiralni rokav).
...
Ta ideja mi je vsec.
Po drugi strani bi pa lahko imel teleskopa s time markerji na Pioneerjih(lih za oris) ter dobil interferometer s premerom 180AU. Very nice!
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Thomas ::

Lahko pa seveda postaviš 1 satelit nasproti Zemlji in shranjuješ podatke s časovno značko, sihronizirane z atomsko uro. Potem jih pa v miru pošlješ na Zemljo, kjer je ta drug teleskop in jih softversko sestaviš.


Kjerkoli, kadarkoli, z X;Y;Z;T;alfa;beta;gama;farbaFotona

Maljordo recordov navedenega, kdaj in kam in iz katere smeri je priletel foton ter kako je bil obarvan. Valovna dolžina, njegova. Nič ni važno, če je v kontraorbitalni točki.

Tko se to mora delat! Ostalo so zgodovinsko pogojena jecljanja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

Še glede interferometrov:

V zakladnici znanja sem našel približek \theta{} = \frac{\lambda{}}{B} (napaka se odpravlja), kjer je \theta{} (napaka se odpravlja) kotna ločljivost, \lambda{} (napaka se odpravlja) valovna dolžina in B "baseline", tj razdalja med teleskopi v interferometru. Za ločljivost in valovno dolžino iz prejšnjega posta sem dobil razdaljo 5203km. Ve kdo, bolj poučen na tem področju povedati kakšen bolj točen izračun? Tu naprimer ni nikjer upoštevana teoretična ločljivost sestavnih teleskopov interferometra, kar se mi ne zdi logično.
uname -o

Thomas ::

Jest sem ti svoje povedal. Dokler mi ne rečeš hvala lepa Thomas, ker si mi to razjasnil, ti tud tegale ne grem razlagat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

A se strinjava, da teoretično rabiš vdaj dva "desetcentimeterska rešpetlina", ki sta za n narazen?
uname -o

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zero0ne ()

Thomas ::

Ne. Nisi dojel prve lekcije. Ali je napačna in potem nima smisla da karkoli trobim dalje. Ali pa skapiraj tapru to, potem gremo pa lahko na haklce interference.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

Razumem, kaj hočeš povedat - več nizkokvalitetnih posnetkov čez daljši čas, softwersko obdelanih v popolno sliko opazovanega objekta. Ampak za dobesedno opazovat astronomske pojave z navadnim daljnogledom bi na tak način rabil dlje, kot je staro vesolje. Prideš do podobne dileme, kot tvoj primer z bakterijo in fotoaparatom.
uname -o

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zero0ne ()

Brane2 ::

V bistvu ne razumeš. Ti stalno govoriš o konvencioanlni optiki, goriščnicah, fokusih, zaslonkah etc.

On govori o posameznih fotonih. in njihovi atributih.
On the journey of life, I chose the psycho path.

Zero0ne ::

Torej o kvantno perfektnih detektorjih fotonov?

Razlika med mojim in Thomasovim pristopom je, da govorim o tem, kako bi nekaj (direktno opazovanje exoplanetov) lahko dosegli z današnjo tehnologijo, on pa o tem, kako bi to dosegli čez 50 let.
uname -o
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nakup prvega teleskopa

Oddelek: Loža
462866 (488) zmaugy
»

Najviše ležeči teleskop ALMA začel delovati

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
225779 (4005) Jst
»

NASA odkrila prvi Zemlji podoben planet

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
4512691 (8655) jest10
»

Teleskopi z velkimi zrcali- vprašanje

Oddelek: Znanost in tehnologija
191912 (1579) Thomas
»

Teleskopi in opazovanje (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
536306 (5800) EvilGod

Več podobnih tem