» »

Domače branje – varstvo zasebnosti

Domače branje – varstvo zasebnosti

Slo-Tech - Članki, komentarji, predavanja in blogi o varstvu elektronske zasebnosti se pogosto začnejo z dvema primeroma: romanom 1984, v katerem je britanski pisatelj George Orwell uporabil idejo »velikega brata«, in filmom Stevena Spielberga Posebno poročilo (Minority Report), kjer posebna policijska enota preprečuje zločine, še preden se zgodijo.

Orwellova knjiga in Spielbergov film opisujeta prihodnjo družbo, v kateri velika država s pomočjo tehnologije nadzoruje svoje državljane – ne le njihovega gibanja, temveč tudi misli, besede in dejanja. Nadzorne kamere spremljajo javne prostore. Osebne tehnološke naprave kukajo v zasebne kotičke. Zabeležena je vsaka bančna transakcija ali elektronsko sporočilo. Računalniki prečesavajo povezane podatkovne baze in s pomočjo naprednih statističnih vzorcev izračunavajo dogodke, ki jih želi oblast preprečiti – od javnih protestov in revolucij do terorističnih operacij. Tehnologija je postala orodje totalitarne oblasti, upor je postal zaradi popolnega nadzora skoraj nemogoč. Orwell je s knjigo postavil model tehnološkega totalitarizma, Spielberg pa ga je v filmu opremil z novimi tehnologijami in poskrbel, da so podobe nadzorovane družbe dovolj predstavljive tudi za gledalce, ki se na tehnologijo ne spoznajo.

Sporočilo avtorjev in predavateljev, ki svoje nastope začnejo s podobami nadzorovane totalitarne družbe, je preprosto: Orwellova svarila postajajo vse bolj realna. Vse tisto, pred čemer so v sedemdesetih in osemdesetih letih svarili avtorji „kiberpankerske“ znanstvene fantastike, se danes že dogaja. Mobilniki, pametni telefoni in računalniki so vseprisotni. Zasebna internetna podjetja (Google, Facebook ...) spoznavajo komunikacijske in potrošniške navade stotine milijonov Zemljanov ter jih pretvarjajo v oglaševalsko valuto. Avtorji kritičnih dokumentarcev in reportaž dokazujejo, da je danes praktično nemogoče izginiti, saj puščamo za sabo preveč elektronskih in drugih sledi, brez katerih si ne znamo več predstavljati zasebnega, družabnega in delovnega življenja. Vse več držav so že danes zelo podobne Orwellovski družbi, saj nad kitajskim internetom bdi veliki kitajski požarni zid, ki zmore v nekaj urah izbrisati „neprimeren“ blog ali komentar, mreža nadzornih kamer pa policiji omogoča, da že v nekaj dneh izdela natančno rekonstrukcijo političnega atentata, kakršen se je lani zgodil v Dubaju.

Njihovi argumenti se zdijo smiselni in svarila utemeljena. Vendar imajo manjšo pomanjkljivost: v praksi ne zaležejo, saj se ljudje še vedno množično strinjajo z vsemi pogoji poslovanja, ki jih v drobnem tisku skriva upravitelj družabnega omrežja ali trgovec, ki ponuja kartico zvestobe. Zakaj?

Tega fenomena se knjige, ki se dotikajo varstva zasebnosti, skoraj nikoli ne dotikajo. Matej Kovačič v svoji knjigi Zasebnost na internetu zelo dobro povzame tehnične in politične plati elektronske zasebnosti. Ameriški pravnik Daniel J. Solove v svojih knjigah The Digital Person in Understanding Privacy razumljivo predstavi njene pravne zadrege. Novinar Stephen Baker v knjigi Numerati opisuje industrije, ki izkoriščajo elektronske podatke,na podoben način sta družbo globalnega hipernadzora s številnimi praktičnimi primeri orisala ekonomistično-računalnikarska dvojica Kieron O'Hara in Nigel Shadbolt v knjigi The Spy in the Coffee Machine. O znanju, ki ga industriji podatkov prispevajo bakerjevski „numerati“, je spregovoril Jure Leskovec. Razloge, zaradi katerih ljudje tako pridno krmijo podatkovne preprodajalce, pa je treba poiskati v drugih znanostih, zlasti socialni in evolucijski psihologiji.

Na nekatera pomembna psihološka vprašanja je opozoril britanski pisatelj Cory Doctorow v nedavnem govoru na Observerjevem dogodku TEDx. Pokazal je, da imamo ljudje težave na vseh področjih, kjer so negativne posledice trenutnega dejanja zelo oddaljene od tega dejanja. Trenutni užitek pri kajenju cigarete je močnejši od racionalne misli, da nas morda čez štirideset let čaka pljučni rak. Vožnje z velikim avtomobilom ne znamo povezati s posledicami globalnega segrevanja, prav tako si ne znamo zares predstavljati, kakšna je cena nenehnih drobnih užitkov, ki jih prinašajo male pozornosti stotin „prijateljev“ na družabnih omrežjih.

Ameriški psiholog Philip Zimbardo, znan po stanfordskem zaporniškem eksperimentu, ta fenomen opisuje kot „časovni paradoks“ - razvojno neprilagojenost naše vrste na dojemanje časa, kakršnega zahteva „strateško mišljenje“. S tem pojavom pa se v zadnjih letih poleg psihologov vse več ukvarjajo ekonomisti (v Sloveniji Aljaž Ule), ki hočejo s teorijo iger poiskati racionalne vzorce v naših iracionalnih dejanjih – kar je v uspešnici Predictably Irrational poskusil doseči ameriški vedenjski ekonomist Dan Ariely.

Pri razumevanju problematike elektronske zasebnosti si je zato treba zastaviti zelo staro vprašanje: kdo in na kakšen način manipulira in služi s starimi človeškimi slabostmi. Imena so na področju tehnologije nekoliko drugačna kot v tobačni, naftni in prehrambeni industriji. Med njihovimi strastmi in interesi namreč ni posebnih razlik.

16 komentarjev

Phantomeye ::

Nekaj me je zmotilo. Omenjen je Orwellov 1986. Razumljivo. Ne razumem pa, zakaj se Minority Report prepisuje Spielbergu, če je pa avtor zgodbe (tako ko je avtor svoje zgodbe, Orwell)Philip K. Dick? Prvi je zgolj posnel film na podlagi zgodbe.

garamond ::

V 1984 se napredna tehnologija uporablja kot podpora takratnemu totalitarnemu režimu. Danes je enako - samo da podpiramo kapitalizem. Ob izdajanju svojih osebnih podatkov se ne razmišlja, ali je to podpora kapitalizmu oziroma eni njegovih oblik (ker je), temveč koliko zasebnosti lahko izgubimo glede na neko pozitivno storitev ali produkt. Naša zasebnost je pa tako ali tako anonimizirana in avtomatsko uporabljena in če ni finančnih motivov tudi nobenega sploh ne zanima. Kar je lahko sporno je to, da potrošnik ne ve, kako se bodo porabili njegovi podatki. Lahko je sporna tudi izraba slabih človeških lastnosti v kapitalistične namene, toda to je večji problem, tehnologije & zasebnost je v tem smislu samo obrobna tema.
Ironično, danes demokratične oblasti ne zanima, kaj si nek posameznik misli, kaj počne, dokler je to v skladu z zakoni in družbenemi normami. So pa podatki zanimivi za podjetja. Posebno poročilo je boljši primer, ker opisuje, kaj se zgodi, če nad tehnologijo prevzame nadzor klika v netotalitarni družbi.

DeletedUser ::

Glavno vprašanje kot vedno... Kdo nadzira nadzornike?
Ter drugo... Kakšna je cena za IZBRIS ter novi začetek?

Beli_Zajcek ::

DeletedUser je izjavil:

Glavno vprašanje kot vedno... Kdo nadzira nadzornike?
Ter drugo... Kakšna je cena za IZBRIS ter novi začetek?


Cena je ena nuklearna zima. :))

poweroff ::

Izbris ni mogoč - vsaj na hitro ne.

Se bo pa morda zgodilo nekaj. Nove generacije bodo po eni strani postale bolj previdne in bodo bolj skrbele za zasebnost. Morda ne bodo objavljale manj podatkov, bodo pa objavljale samo pozitivne in z mislijo, da jim ti podatki nekoč ne bi škodili.

Podjetja pa bodo začele na podatke gledati kot na nekaj, kar je treba varovati, varovanje pa predstavlja strošek. In bodo raje zbirala manj, pa tisto bolj zavarovala.

Bomo videli.

Kar se pa tiče nuklearne zime - traparija. Če sedajle izginejo vsi podatki vseh spletnih servisov ne bo kakšne posebne drame. Celo če bi izginile državne baze podatkov bi bilo to neprimerljivo z RESNIČNO nuklearno zimo.
sudo poweroff

winkl ::

meni se zdi zabavno, da se imamo ljudje za drugačne od živali med drugim ravno zaradi sposobnosti dojemanja posledic naših dejanj, da znamo gledat v naprej. Sliši se kot slaba šala

Migelo ::

Dolgi rok nam daje probleme.

Gavran ::

poweroff je izjavil:



Kar se pa tiče nuklearne zime - traparija. Če sedajle izginejo vsi podatki vseh spletnih servisov ne bo kakšne posebne drame. Celo če bi izginile državne baze podatkov bi bilo to neprimerljivo z RESNIČNO nuklearno zimo.


Imam občutek da je bila nuklearna zima mišljena v obratnem smislu - ne da bi izbris podatkov povzročil katastrofo ampak je nuklearna zima potrebna za izbris...
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

BlueRunner ::

Heh... a čmo uvesti 1. in 2. Matthajevo pravilo obstojnosti digitalnih podatkov?

1. Vsi digitalni podatki se bodo izkazali za izgubljene, ko jih boš potreboval.
2. Če slučajno ne bodo izgubljeni, se bo izkazalo, da bi bilo bolje, če bi bili.

Zgodovina sprememb…

Jst ::

No, kako te v gozdu lahko policaji izsledijo:

Meni je zdravnica dala predlani nek koktejl zdravil, od katerih se mi je zmešalo. Dobesedno. Za kakšen teden dni nisem ločil sanj od tega, kar se je resnično zgodilo.

Ljudje okoli mene so to opazili (ker sem jim tudi povedal, ami niso verjeli. Nehal sem jemati zdravila, ampak je trajalo še par dni, da sem prišel k sebi.) in ko sem šel v gozd z BB pištolo in tarčami, kjer sem streljal, so prišli policisti, da so jih obvestili o možnem samomoru. A fora je v tem, da za gozd (oziroma kam sem šel) nobeden ni vedel, lokacijo v gozdu pa sploh ne, ker si tarče postavim vedno drugje. S seboj sem imel "samo" mobilni telefon, ki ga pa nisem uporabljal za klice med tem hobijem.

Prišli so v trenutku, ko sem sedel na klopci in the middle of nowhere in kadil cigaret, ko so pa videli BB gun niso vedeli ali je prava in so postopali, kar se mene tiče, in tudi če se postavim v njihovo kožo, čisto korektno.

Oh, so nice of them... :)

Dobro iz stališča vseh, a ne?

Jaz imam ta dogodek v dobrem spominu, ko policiste nekdo opozori o možnem samomoru, pridejo na kraj in vidijo "suicide stage already set and man on the verge with a gun resting by."

Ko so videli, da se obnašam čisto v nasprotju od pričakovanega in ko je na mesto (potem na cesto) prišel tudi dežurni zdravnik (nedelja zjutraj, no takrat že 12:00) in me ene 20min spraševal, so mi policisti tudi ponudili, če bom ostal ali me kam odpeljejo.

Nauk, ki sem ga potegnil iz tega dogodka: Privacy is a bitch (/dead) and nowadays you can't even commit suicide alone. :)
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Jst ()

poweroff ::

Kaj pa pes? (mislim izsleditev s psom)?
sudo poweroff

joze67 ::

BlueRunner je izjavil:

Heh... a čmo uvesti 1. in 2. Matthajevo pravilo obstojnosti digitalnih podatkov?

1. Vsi digitalni podatki se bodo izkazali za izgubljene, ko jih boš potreboval.
2. Če slučajno ne bodo izgubljeni, se bo izkazalo, da bi bilo bolje, če bi bili.


Ta problem je že dolgo zabeležen v literaturi:

(Back then, memory was memory-- it didn't go away when the power went off. Today, memory either forgets things when you don't want it to, or remembers things long after they're better forgotten.)

Jst ::

>Kaj pa pes? (mislim izsleditev s psom)?

Od moje hiše do mesta, kjer sem si postavil tarče, je ~6km. Od tega sem dober del, ~4km+ prišel z avtom. Ob pohodniški poti je parking, ampak se nisem tam ustavil, ker se mi ni ljubilo hoditi še ene 400m do pohodniške poti, zato sem parkiral dokaj nevidno ljudem šele kasneje in potem ene 20min hodil in to ne v standardno pohodniško pot*, ampak drugam v drugo smer ne v hrib ampak k enemu potoku, za katerega sem vedel da je tam, s čimer sem naredil še dober kilometer.

*na pohodniški poti bi srečal preveč ljudi in nimaš potem placa za tarče. Tarče si pa postavim na liniji ene 200metrov, da laufam in potem strejam. Zdrav način kao z pošasnim tekom ali hitro hojo plus hobi streljanje. Je natančnost jeba, če si zmatran in prešvican.

N95 8GB, katero sem imel takrat sicer ima GPS, ampak telefona nisem uporabljal (vklopljen samo GSM v2, ne UMTS, niti kakšna aplikacija, ki bi lahko sporočala moj položaj kot je npr google latitude.), niti me ni noben poklical, ker je bil lepo spravljen v ruzaku s tarčami, bombicami in bb pištolo.

Plus tega, še danes ne vem, kdo je poklical policijo... Moji starši niso, ker jih tisti dan sploh bilo ni, zato sumim staro mamo ki govori extra primorščino in je včasih ne razumem nič. Pomoje me je kaj narobe razumela.

Ampak kako so me izsledili in prišli ravno takrat/tam, ko sem počival in kjer sem imel ruzak, mi na pamet pade samo ping gsm towerjev na moj telefon.

Pes bi že pred hišo samo milo gospodarja gledal. :)


edit: s pingom sem mislil triangulacijo. Če sedaj pomislim (sedaj vem več:), sem bil v območju, ki ga pokriva t-2 (bivša Vega), vsaj dva Mobitel towerja in dva Simobil. Vem še za lokacije ene par, ki pa niso v temu območju.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Jst ()

BlueRunner ::

@Jst: vse lepo in prav in točno iz tega razloga se je ZEKom nazadnje dopolnil, da se lahko te podatke pridobi v "realnem času", hkrati pa se ohrani sledljivost kdo, kdaj in zakaj jih je zahteval - da se ve koga poslati na hladno, če zlorabi položaj.

Ne rešuje pa to problematike zasebnosti in varstva osebnih podatkov v širšem kontekstu. Mobilni operater ima vpogled v te podatke in v Sloveniji imasta dva največja skupaj vpogled v lokacijo in tudi zgodovino lokacij za praktično vse državljane, ki so omembe vredni - torej polnoletni in ne ravno arhivski primerki, ki cele dneve sedijo doma.

Ravno tako trgovci razpolagajo s skladovnicami podatkov, ki jih ljudje izdajo (vede ali pa nevede) s tem, ko se odločijo za uporabo različnih kartic zvestobe. Morda se sliši patetično, vendar pa lahko trgovec natančno ve kdaj žena vara moža in kdaj je mož na službeni poti. Pustimo ob strani, če je to zanj pomemben podatek, zagotovo pa te podatke izkorišča v svoj profit in ne škodo.

Počasi lezemo v družbo nadzora, kjer je nadzor v celoti privatiziran, država pa se ga poslužuje preprosto tako, kot se poslužuje najema čistilnih servisov. Nekaj pač za kar rezerviraš sredstva in ko potrebuješ podatke, jih preprosto kupiš. Če imaš dovolj velik tošl pa jih kupiš kar grosistično (postavljanje radarjev morda?). Torej država kot takšna ni več agent nadzora, kot je to predvideval Orvell, temveč postaja potrošnik nadzora v tej veliki igri, kjer je večina populacije nadzirana s strani zasebnih gospodarskih družb, največji kupec pa so tisti, ki želijo vedeti več. Kdo so ti, zakaj podatke potrebujejo, katere podatke potrebujejo in podatke o komu potrbujejo, pa lahko samo ugibamo.

Pa še eno nagradno vprašanje za konec... ali so DPI tehnologije grožnja zasebnosti, ali pa so morda pomoč pri ohranjanju zasebnosti? Pa še namig: napačen odgovor ne obstaja.

Zgodovina sprememb…

Modiano ::

"Any society that would give up a little liberty to gain a little security will deserve neither and lose both." Benjamin Franklin
...Money can't buy happiness, but neither can poverty...

TESKAn ::

Modiano je izjavil:

"Any society that would give up a little liberty to gain a little security will deserve neither and lose both." Benjamin Franklin

So true. Zasebnosti ni več, kar se tiče varnosti nas pa še zmeraj strašijo pred hudobnimi možmi z bradami.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Domače branje: novinarstvo (3. del)

Oddelek: Novice / Domače branje
82823 (1350) Truga
»

Domače branje: internet (1. del)

Oddelek: Novice / Domače branje
124824 (1748) Mitch
»

Domače branje: gikovske knjige 2011

Oddelek: Novice / Domače branje
166692 (5010) MrStein

Več podobnih tem