» »

psihoza

psihoza

selfdestroy ::

pozdravljeni...ima kdo izkusnjo s paranoidno psihozo oz. ve kej o temu? imam nekaj vprasanj

selfdestroy ::

oz. zanima me nekaj o blodnjah, paranoji, nanašalnih mislih, vsiljivkah, prisluhih,...anyone?

HAM ::

Ti kar konkretno napis ziher se najde kdo.

selfdestroy ::

no uglavnem mal mi je bed pisat k za en folk je to stigma eni so pa polni empatije in nekako razumejo, enim je ravno, uni ki so pa doziveli podobno so pa zakon (ne poznam se nobenega) ker smo vrjetno lahko na isti valovni, no sej komot si s kom drugim na isti valovni seveda samo z unimi si ze po defoltu...no uglavnem meni se je to zgodilo in nekaj casa je ze preteklo in sm spet zazivel normalen lajf, frendi, fax, etc...imam pa vsaketoliko kaksne pomisleke, beri prisluhe, nanašalne misli (to je recimo slisis enga zraven se smejat in mislis da se tebi smeji in povezes z nekim vzrokom za ta smeh in si napsihiran ali pa ko se z nekom pogovarjas tvoji mozgani drugace interpretirajo besede, mogoce narobe slisis besede oz. narobe interpretirajo in si napsihiran in se nekako z razumom hoces pomirit in se prepricat da so to samo blodnje). no in tega nisem imel ze nekaj casa, mogoce le malenkost da sem samo pomislil in se takoj zavedu da ni nic, in zadnje 2 dni sem bil pa kr hudo napsihiran zaradi parih reci, blodenj, majhne paranoje in ne morem se poglobit vase da bi razcistu s potlacenimi stvarmi, frustracijo, izkusnjami, zblojeno podzavestjo, odnosi, pac s preteklostjo...kaj mi svetujete oz. kaj mislite da je najbolsa resitev...zdravnik psiholog/psihiater ni kej prida, mogoce morem zamenjat ne vem ali pa zatezit :) imate kaksno alternativo v mislih oz. kaj mislite da je najbolsa zadeva za razcistit s samim sabo in se zavedat izvora tezav?

sergejevic ::

svetujem strokovno pomoč! Psihiater. Sam svoja dejanja težko interpretiraš in je bolje, da to stori nekdo "zunanji".

Isotropic ::

sergejevic je izjavil:

svetujem strokovno pomoč! Psihiater. Sam svoja dejanja težko interpretiraš in je bolje, da to stori nekdo "zunanji".

tole. vsaka samodiagnoza, ker na internetu tako pise recimo, je fail ze v startu.

HAM ::

Ziher ti bo pa pogovor pomagal. Iskren one. Ce s trenutnim pomagacem nisi zadovlojen mu povej. Predvsem
bodi posten do samega sebe. In pa zaposli glavo. Razmisljanje za nazaj kako bi lahko bilo drugace
ali karkoli podobnega vkljucno s smiljenjem samemu sebi ti ziher ne bo koristilo.

selfdestroy ::

ja ni cisti fajl, HAM mi je dal zelo dober nasvet, oz. to nekako vem samo ne pomislim oz. nocem ali me je strah nevem no...

selfdestroy ::

pa ce ima kdo podobne tezave oz. jjih je imel bom vesel ce mi bo pisal zasebno

Tio2 ::

svetujem strokovno pomoč!


ni najbolj pameten nasvet za koga, ki se za doloceno obdobje sooca le z normalnostjo (v smislu, da ko se nekdo zraven tebe smeje in ti mislis, da se tebi: npr. sinhronija plus upostevanje da si na isti "valovni" nekoga ampak kontra (ker v tem primeru se uni ni smejal tebi ipd..)), zdravniki zal so se navadili (ne govorim za vse ampak za tisti velik del njih) da ti kar napisejo recept.... in ne nedaljujem ker je boljse.

vse tezave pridejo zato, da jih razcistis. Zacetno sam, ker bos lahko imel lastne odgovore brez upliva nekoga drugega, potem probaj to primerjati z idejami, ki jih ima: tvoja druzina kot prvo, prijatelji/ce pocasneje, zunanjih oseb nikar ti ne svetujem ce se ne gre za pogovor kot npr. zdaj po forumu ipd.

si naredis majhno "statistiko" in vidis pri cem si, cas casu in brez nikakrsne sile (malcek tudi ja)
lp

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tio2 ()

Venomus ::

Psihoterapevti in to je po mojih izkušnjah slaba odločitev.

Naprimer, moj brat je bil ozi. je še depresiven. Ni ravno ista stvar kot pri tebi, je pa podobno. Pred parimi leti je to opazil, ni pa nobenemu povedal in ni nič naredil zato. Faksa ni delal, v družbo ni hodil, ker je bilo še nekako povezano s socialnostjo in tako naprej in se je po 2 letih odločil da gre k psihoterapevtu/psihiatru, nevem točno.

Bil je 2x pri njemu in to je bilo to. Tisti ni niti poskušal raziskati, od kje izvira ta depresija, ta antisocialnost in tako, brez kakšnih analiz, dal mu je samo nekakšen recept in tablete in to je bilo to.
Zdaj ga pa obiskuje vsake toliko časa, da mu da nov recept.

Obisk neke vrste strokovne pomoči ima pa tudi slabo stran. Je že res, da ko se ti odločiš, da greš tam, da ti bo nekdo pomagal in s tem tudi priznaš, da imaš težavo, to je že v redu.
Samo s tem si tudi človek ''prizna'', da je nekaj res narobe z njim in je zato včasih lahko še slabše.
Začne razmišljati, kako je drugačen od ostalih in ima lahko še slabše posledice.

Mercier ::

Dve dejstvi:

1. Teli heci z možgani, nezdravljeni, znajo it na slabše, včasih nereverzibilno.
2. Večino, ki je pripravljena sprejet terapijo, porihtajo.

Tear_DR0P ::

Psihoterapevti in to je po mojih izkušnjah slaba odločitev

po mojih izkušnjah je pa strokovna pomoč dobra izbira.

ampak moraš se zavedati da so razlike med psihiatri in psihologi, ter da je razlika med strokovno pomočjo in šarlatani. psihiater te bo načeloma zdravil z zdravili in psihoterapijo, med tem ko te bo psiholog načeloma zdravil brez zdravil.
resnih psihoz, depresij, šizofrenij, bipolarnih motenj ali kako drugače poimenovanih psiholoških težav se definitivno ne rešuje kar tako, še manj pa z občasnimi obiski - malo pri tem, malo pri onem strokovnjaku. sicer vem za zdravilce, ki so sposobni in so ljudem pomagali, kljub temu da sem sprva nasprotoval obiskom (gre za sorodnika, ki je potreboval pomoč in je šel raje k zdravilcu, kot k zdravniku), ampak se je po dveh letih izkazalo za koristno. in vem da so določeni zdravniki sami bolj potrebni pomoči.

vendar je moj nasvet da psihološke težave vedno rešuj v sodelovanju s strokovnjakom in skupinami za samopomoč.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

imagodei ::

@Venomus,

psihiater piše recepte in predpisuje zdravila. Psihoterapevt izvaja psiho-terapijo.


@selfdestroy,

najprej povej, ali si prenehal jemati zdravila, ki jih imaš predpisana?

tudi jaz bi se bal (slovenskih) psihiatrov. Žal delujejo po principu "če daš človeku v roke kladivo, bo povsod videl žeblje". Slovenski psihiatri so daleč, daleč pod nivojem, kar je (glede na bližino Dunaja, kjer se je v bistvu rodila sodobna psihiatrija) jako žalostno. Vsak psihiater bi moral biti tudi izučen psihoterapevt, pa žal temu ni tako. Ko naletijo na človeka s psihičnimi težavami, predpišejo set zdravil in zadeva je za njih rešena.

Tablete so kratkoročna rešitev - ne glede na to pa seveda obstajajo bolezni, kjer moraš zdravila jemati celo življenje. Dolgoročna rešitev je (intenzivna) psihoterapija, kjer izučen psihoterapevt pacientu pomaga reševati spremljajoče probleme. Problem npr. shizofrenije je tudi ta, da je definicija zelo široka in obsega cel set simptomov, mnogokrat pa to bolezen spremljajo še druge težave: depresija, težave z navezovanjem socialnih stikov... Ko dobijo ustrezna zdravila, mnogi pacienti uvidijo tudi resnične probleme v družini, okolici, ki so verjetno prav posledica njihove bolezni. Oziroma dejanj, ki so jih počeli in z njimi obremenjevali bližnje med epizodami. Ta del spremljajočih bolezni je zelo pomembno zdraviti, saj drugače marsikdo izgubi voljo, začne neredno jemati zdravila, ugotovi, da se je med psihotičnimi epizodami navkljub glasovom in prividi počutil bolje, ter zapade zopet v bolezen.


V Sloveniji psihiatri zdravljenje zaključujejo pri tabletah, kar je velika sramota. Podpornega zdravljenja v obliki celostne obravnave človeka, vključno s psihoterapijo, skorajda ni. Pacient in svojci morajo biti ekstremno "tišasti" in zoprni, da kaj dosežejo. Psihiatri, socialne službe, psihologi, osebni zdravniki - vsi prelagajo odgovornost drug na drugega, na koncu pa najebe prav pacient (preko njega pa še svojci).

selfdestroy, če hočeš sebi dobro, začni najprej jemati spet tablete točno tako, kot jih imaš predpisane, nato pa najdi v sebi motivacijo, da od zdravnikov terjaš, naj te vključijo v psihoterapijo.
- Hoc est qui sumus -

guest #44 ::

A gre to za klasično shizofrenijo ali kako? Ker to kar si opisal, da mal napačno štekaš ljudi in si misliš svoje se mi ne zdi problem.

Dokler ne vpliva na tvoje služenje kruha, babo in prjatle it's all fair game, bluzi kolk ti paše. Šef ti po vsej vrjetnosti ne bo nikol dodelil nekaj kar običajno lahko samo sanjaš, tako da v tistem trenutku veš da maš blodnje. Če te baba vara al ne...vrjemi tu smo vsi malo shizofreniki, ker "you never now", če se s prjatli skregaš pa dej jim vedet, da maš občasno čudne izpade domišljije in mnenj in da ne misliš resno v takem stanju.

Sicer pa če se zavedaš svojih težav, po vsej vrjetnosti niso tako hude. Težje je pri tistih ki mislijo da so Julij Cezar in se jim to zdi čist samoumevno.
V tem primeru res psihiater/psihoterapevt in tablete.

Če pa čutiš, da se zanš kdaj tudi samokontrolirat...začni o tej temi razmišljat sam s seboj zlo pogosto, da počasi zdresiraš svojo podzavest, razmišljaj kako bi rešu delaj plane pa četudi realno niso delujoči, važno da ukrotiš svojo podzavest.


Sicer sam nimam nekih psihičnih težav, ampak zlo pogosto premišljujem o sebi, o odnosih, o dogajanju okoli sebe. Dejansko se kot osebo spoznaš v nulo. Jz poznam vsako svojo khm...slabo navado. Nekaj sem jih že uspešno rešu. Kot mlajši sem pogosteje kot bi želel imel kak izpad jeze za kako trivialno zadevo...vem, da jih je moj monitor in tipkovnica pogosto dobila po pički ko me je windows ali kaka druga zadeva živcirala. Omara je tud bila nemočna žrtev mojih pesti. Sicer sem ostal z otečenimi členki in razbito tipkovnico, a tisti impulz je blo treba sprostit nekako.
Dolgo sem premišljeval o temu in kar nekega dne sem se uspel skoraj ob vsaki taki zadevi zakontrolirat. Impulz nasilja sicer še vedno čutiš ampak, podzavestno ti gre po glavi "don't be silly, just stop being an idiot" in po četrt sekunde je vsega konec, tipkovnica in prsti cela, tvoja podzavest, traume in slabe navade iz obdobja odraščanja pa na vrvici kot se spodobi za kuzlo :D

Brez skrbi dedci in dečve, vsak ima svoje grde plati...le da eni grejo spat in drugi dan so isti bebci kot včeraj eni pa se trudijo izboljšat svojo naučeno naravo...optimiziranje if you will, sicer v zelo omejenem obsegu a vseen se da, preizkušeno.

Anyway, poanta je bla, da dokler so psihične motnje/težave/slabe navade v zmernih mejah (to pomeni, da se 2/3 časa ne pojavljajo oz da se pojavljajo v majhni jakosti) potem se lahko greš DIY Psychology. Za resne fizične in drugačne napake možganov pa trenutno ni drugega kot resna strokovna pomoč.


That's all...it probably didn't help you shit nothing, but if ti gets you thinking then i did more than enough.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: guest #44 ()

Pšenični ::

"V Sloveniji psihiatri zdravljenje zaključujejo pri tabletah, kar je velika sramota. Podpornega zdravljenja v obliki celostne obravnave človeka, vključno s psihoterapijo, skorajda ni. Pacient in svojci morajo biti ekstremno "tišasti" in zoprni, da kaj dosežejo. Psihiatri, socialne službe, psihologi, osebni zdravniki - vsi prelagajo odgovornost drug na drugega, na koncu pa najebe prav pacient (preko njega pa še svojci).

selfdestroy, če hočeš sebi dobro, začni najprej jemati spet tablete točno tako, kot jih imaš predpisane, nato pa najdi v sebi motivacijo, da od zdravnikov terjaš, naj te vključijo v psihoterapijo."

Psihosomatske bolezni so lahko povezane z različnimi sprožitvenmi dejavniki. Vzrok je lahko različen.
Zdravila je potrebno jemati, se strinjam. Pri težjih primerih ne gre brez tega.

Govoriti o tem, da zdravniki le predpisujejo zdravila, ki imajo med drugim določene stranske učinke (nevroleptiki) je bolj tako. Resen psihijater bo po letu ali dveh jemanja nevroleptikov poskusil če gre brez ali le z tabletami. Pozitiven učinek pa ima urejeno družinsko okolje, mislim da je to ključni dejavnik.

Gre sicer po mojem menenju še za ne dovolj raziskano področje oziroma se mu v Sloveniji ne posvečamo dovolj. Vsaj pri nas razen Felca, (mislim da se je tako pisal), nisem slišal za kakšnega znanega oziroma res prodornega psihijatra.

Še nasvet za selfdestroja. Jemlji zdravila in se o zmajnšanju posvetuj z zdravnikom. Naredita skupaj načrt za tvoje postopno vsaj delno ali popolno ozdravitev. Če se "bolezen" ustavi, lahko živiš polno življenje, tudi delaš. Da delaš je zelo pomembno, saj delo je v bistvu povezano z smislom našega obstoja. Seveda moraš zdravniku popolnoma zaupati.

Zgodovina sprememb…

imagodei ::

> "Govoriti o tem, da zdravniki le predpisujejo zdravila, ki imajo med drugim določene stranske učinke (nevroleptiki) je bolj tako. Resen psihijater bo po letu ali dveh jemanja nevroleptikov poskusil če gre brez ali le z tabletami."

Žal imam izkušnje s tem (imam svojca s psihičnimi težavami) in precej dobro vem, o čem govorim. Resen psihiater v Sloveniji? To je tako, kot bi napisal "trinogi pingvin". Ziher se je že kje kdaj rodil, ampak je pa izjemno redka žival.


> "Pozitiven učinek pa ima urejeno družinsko okolje, mislim da je to ključni dejavnik."

Na žalost "človek obrača, boh pa obrne". Ne gre vedno idealno. Problem je, če te osnovna družina vzgoji v čustvenega invalida in se kasneje ne znaš soočati s težjimi situacijami. Za te namene so različne oblike psihoterapije še kako primerne. Npr. vedenjsko-kognitivna je kar 1A na tem področju.


> "psihijater"

Kaj je to zaena fora? A je težko pravilno pisat? A ne vemo, kdaj je samo "i" v besedi, kdaj pa "ij"? Varijanta, avijon, Italia? Al kva?
- Hoc est qui sumus -

blackbfm ::

Noben zdravnik noče slabo pacientu, ampak je pa treba razumet da zdravit psiho ni tako kot zdravit zlomljeno roko recimo. Tukaj je dejansko večinoma od tebe odvisno..se pravi kok si se pripravljen odpret, kok dejansko narest nekaj zase..zdravnik pa ti lahko samo nekoliko pomaga oz. te usmeri, da drug pogled na zadevo. Kaj več od tega ne more. Se pravi lahko ti zelo pomagajo ali pa tudi nič..ampak ne moreš pa njih krivit za karkoli.

Kar se pa zdravil tiče je pa čist odvisno..če si psihološko uničen, se da stvari rešit s psihoterapijami in to.. če pa gre za fizično okvaro možganov, tako da ti onemogoča funkcioniranje v življenju, potem pa so tableti edina učinkovita rešitev, kakšna psihoterapija zraven pa itak ne škoduje.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: blackbfm ()

imagodei ::

Psihiatri v Sloveniji so, žal, brezveznjaki, ki se lotijo psihiatrije zato, ker ne morejo biti dobri kirurgi, nimajo dobrih "bed-side manners" in ne morejo delat kot internisti, nočejo biti pa ravno splošni zdravniki. So svetle izjeme, po večini pa si upam dat roko v ogenj, da je temu tako.

Situacija je deloma enaka tudi drugod po svetu. Področje psihiatrije je eno najhitrejših rastočih v zdravstvu. Različnih psihiatričnih diagnoz je vsako leto več. Pred časom sem si ogledal izvrsten dokumentarec (res je sicer v stilu Zeitgeista) na to temo. V ozadju je predvsem farmacevtski lobi, ki vsako leto sfura na tržišče nekaj deset novih vrst tablet.

Kako daleč gredo zadeve, pokaže npr. ena definicija diagnoze, ki so jo pogruntali (američani) v zadnjih 20 letih - nekakšen Sindrom žalovanja. Če ti je pred 20 leti umrl družinski član, ti je splošni zdravnik morda predpisal škatlico pomirjeval za prebroditev najhujše krize, te potrepljal po rami in povedal, da čas celi rane ter da priporoča pogovor z družinskimi člani. Danes, če žalovanje traja dlje kot nekaj tednov, ti predpišejo antidepresive pod diagnozo tega "Sindroma žalovanja". WTF? Umre ti npr. otrok in ti imaš duševno obolenje, ki ga je treba zdraviti z antidepresivi?!
- Hoc est qui sumus -

blackbfm ::

Kokr jz vem te najprej vprašajo, če se strinjaš s takim načinom zdravljenja. Poleg tega imaš navodila in polno informacij na netu kar se teh zdravil tiče. Tudi zdravnika komot vprašaš.

Ja je pa drugo, če jih samo vzameš in misliš da se bodo problemi rešili sami od sebe. To žal ne deluje tako kot aspirin ali pa lekadol proti glavobolu.

Mercier ::

blackbfm je izjavil:

Poleg tega imaš navodila in polno informacij na netu kar se teh zdravil tiče. Tudi zdravnika komot vprašaš.


Na psihiatriji imaš tudi farmacevta, specialista klinične farmacije, ki ga lahko kaj povprašaš, ki ga lahko zdravnik kaj vpraša in ki lahko prečekira terapijo.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Uhajanje misli, zmedenost (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
579062 (6906) Avenger
»

Slabost (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
11028688 (21321) [D]emon
»

Družinske težave (pomoč)

Oddelek: Loža
242777 (1731) imagodei
»

Čakalne vrste pri psihologu? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
8425698 (23756) Tero

Več podobnih tem