Forum » Problemi človeštva » Giving back to society
Giving back to society
SomethingEls ::
O tem se danes veliko govori ampak ne veliko pametnega.
Stavek je že sam po sebi nelogičen. Samo če nekaj -vzameš- lahko to -vrneš-. In ljudje, ki so večinoma pozivani k "giving back to society" v resnici vzeli niso nič... so zamenjali ampak vzeli niso.
Bill Gates naprimer je obogatel z izdelkom, ki so ga ljudje hoteli za svoj denar in nihče ni bil prisiljen v uporabljanje windowsov. Seveda se je tudi on zdaj prepustil ostudnemu toku družbe in poziva ljudi k dajanju v bistvu samo za voljo dajanja.
Poziv nima niti toliko osebnosti, da bi pozival k doniranju denarja v namen, ki je vreden simbola ki ga ta denar predstavlaja... sposobnost in lasten trud ljudi, ki so ga proizvedli. Ne, dajanje je tu samemu sebi namen.
Kaj je tako lepega v žrtvovanju samega sebe pa tudi, če gre za -blagostanje- drugega? Kaj, če je tisti za kogar se žrvuješ navaden parazit?
----
Problem leži tudi v današnjih libertarcih, ki zagovarjajo kapitalizem na isti premisi kot drugi zagovarjajo kolektivizem, da je opravičilo kapitalizma splošno blagostanje (ki ga zares omogoča). Ne, prava vrednota kapitalizma je človekova pravica, da živi zase in ne za druge.
Link do "Giving Pledge": http://givingpledge.org/#enter
Stavek je že sam po sebi nelogičen. Samo če nekaj -vzameš- lahko to -vrneš-. In ljudje, ki so večinoma pozivani k "giving back to society" v resnici vzeli niso nič... so zamenjali ampak vzeli niso.
Bill Gates naprimer je obogatel z izdelkom, ki so ga ljudje hoteli za svoj denar in nihče ni bil prisiljen v uporabljanje windowsov. Seveda se je tudi on zdaj prepustil ostudnemu toku družbe in poziva ljudi k dajanju v bistvu samo za voljo dajanja.
The Pledge is a moral commitment to give, not a legal contract. It does not involve pooling money or supporting a particular set of causes or organizations.
Poziv nima niti toliko osebnosti, da bi pozival k doniranju denarja v namen, ki je vreden simbola ki ga ta denar predstavlaja... sposobnost in lasten trud ljudi, ki so ga proizvedli. Ne, dajanje je tu samemu sebi namen.
While the Giving Pledge is specifically focused on billionaires, the idea takes its inspiration from efforts in the past and at present that encourage and recognize givers of all financial means and backgrounds. We are inspired by the example set by millions of Americans who give generously (and often at great personal sacrifice) to make the world a better place.
Kaj je tako lepega v žrtvovanju samega sebe pa tudi, če gre za -blagostanje- drugega? Kaj, če je tisti za kogar se žrvuješ navaden parazit?
----
Problem leži tudi v današnjih libertarcih, ki zagovarjajo kapitalizem na isti premisi kot drugi zagovarjajo kolektivizem, da je opravičilo kapitalizma splošno blagostanje (ki ga zares omogoča). Ne, prava vrednota kapitalizma je človekova pravica, da živi zase in ne za druge.
Link do "Giving Pledge": http://givingpledge.org/#enter
jype ::
Urby-Kris> nihče ni bil prisiljen v uporabljanje windowsov.
Ti pa nisi preveč dobro premislil tega, ane? Tako kot nihče ni prisiljen imeti električnega priključka, mobilnega telefona, biti pismen.
Urby-Kris> Poziv nima niti toliko osebnosti, da bi pozival k doniranju denarja v namen, ki je vreden simbola ki ga ta denar predstavlaja... sposobnost in lasten trud ljudi, ki so ga proizvedli. Ne, dajanje je tu samemu sebi namen.
Lahko slišimo še kakšno alternativo temu, da denar, ki ga v življenju nikakor ne boš sposoben porabiti, tudi če porabiš milijon dolarjev na dan, podariš?
Urby-Kris> Ne, prava vrednota kapitalizma je človekova pravica, da živi zase in ne za druge.
In to naj bi pomenilo, da je dejansko slabo, če je človek motiviran živeti za druge?
Ti pa nisi preveč dobro premislil tega, ane? Tako kot nihče ni prisiljen imeti električnega priključka, mobilnega telefona, biti pismen.
Urby-Kris> Poziv nima niti toliko osebnosti, da bi pozival k doniranju denarja v namen, ki je vreden simbola ki ga ta denar predstavlaja... sposobnost in lasten trud ljudi, ki so ga proizvedli. Ne, dajanje je tu samemu sebi namen.
Lahko slišimo še kakšno alternativo temu, da denar, ki ga v življenju nikakor ne boš sposoben porabiti, tudi če porabiš milijon dolarjev na dan, podariš?
Urby-Kris> Ne, prava vrednota kapitalizma je človekova pravica, da živi zase in ne za druge.
In to naj bi pomenilo, da je dejansko slabo, če je človek motiviran živeti za druge?
SomethingEls ::
Ti pa nisi preveč dobro premislil tega, ane? Tako kot nihče ni prisiljen imeti električnega priključka, mobilnega telefona, biti pismen.
Še vedno lahko živiš brez vsega tega. Ampak je veliko lepše živiti s tem.
Lahko slišimo še kakšno alternativo temu, da denar, ki ga v življenju nikakor ne boš sposoben porabiti, tudi če porabiš milijon dolarjev na dan, podariš?
Denar lahko investiraš v izboljševanje sadu svojega truda. Lahko pa ga tudi podariš, če -res- premisliš... (premisliš, ne da se ti zgolj zdi) da je prejemnik vreden tega denarja.
In to naj bi pomenilo, da je dejansko slabo, če je človek motiviran živeti za druge?
Nisem proti pomoči nasplošno ampak proti premisi, da je to glavno človekovo vodilo skupaj z samožrvovanjem.
guest #44 ::
Živiš lahko brez windowsow, le tolikor kolikor windows ne bo zahteval tvoje rodovitne zemlje za njegovo širjenje. Enkrat ko bo pobral tvojo zemljo boš tudi ti prisiljen uporabiti windows za preživetje.
Če bi imeli odprti, enakomerno bogati sistem...potem res lahko živiš brez windowsow. Ker pa zemlja je rtenutno zaprti sistem, jp, windowsi so NUJNI! Razen če se pač polovica planeta odloči, da jih ne bo uporabljala, in da windows se bo odločil za zadovolite le polovice prebivalstva in nič več.
Če bi imeli odprti, enakomerno bogati sistem...potem res lahko živiš brez windowsow. Ker pa zemlja je rtenutno zaprti sistem, jp, windowsi so NUJNI! Razen če se pač polovica planeta odloči, da jih ne bo uporabljala, in da windows se bo odločil za zadovolite le polovice prebivalstva in nič več.
SomethingEls ::
Ker windowsi so znani po imperializmu.
Ne razumem kako si prisiljen v uporabo windowsov. Te prisili družba? Ali lahko daš kakšen konkreten primer.
Ne razumem kako si prisiljen v uporabo windowsov. Te prisili družba? Ali lahko daš kakšen konkreten primer.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SomethingEls ()
nevone ::
Ne razumem kako si prisiljen v uporabo windowsov. Te prisili družba? Ali lahko daš kakšen konkreten primer.
Ja v resnici te prisili družba. Ker postavi takšne zakone, da si prisiljen tehnologijo uporabljat, razen če nočeš živeti kot klošar.
Pa ne mislim sedaj samo na windowse. Z vsem napredkom je tako. Tudi družbene norme napredujejo in tisti, ki se težje prilagodijo se znajdejo v nezavidljivem položaju.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
guest #44 ::
SomethingEls je izjavil:
Ker windowsi so znani po imperializmu.
Ne razumem kako si prisiljen v uporabo windowsov. Te prisili družba? Ali lahko daš kakšen konkreten primer.
Komot:
Nova verzija windowsow se pričakuje, da je bolj kompleksna in posledično zaradi tega rabi več procesorske moči za jo laufat z razumno hitrostjo. Rabiš zato nov računalnik za poganjat nov windows. Za nov računalnik rabiš več aluminija, silicija, žlahtnih kovin itd (v kolikor se ne izvaja 100% recikliranja, ampak tudi reciklata je premalo za nov močnejši pc). Več surovin pomeni več izkopavanja in degradiranja okolja na katerem bi ti lahko potencialno samozadostno živel.
Torej gospod z windowsem, če bo želel novega in močnejšega potem prej ali slej bo trkal na tvoja vrata, ker bi res rabil vodo iz tiste tvoje rečice za rafiniranje surovin.
Ti boš mu lepo odvrnil "pejdi v pičko materino". En teden kasneje pa mislim, da se bo pojavil ponovno na tvojem dvorišču, le da tokrat bo prišel z M1 Abramsom, ti pa boš imel vile.
Za vozit Abramsa rabiš windows, ti pa si se odloču da windowsa ne boš uporabljal.
In ker realnost ni Civilisation II, kjer vitez z mečom čudežno "sesuje" Apache helikopter, bo on lepo povozil tebe in tvojo kmetijo.
Precej podobna situacija bi se pomojem zgodila, če bi naprimer neka AI trkala na naša vrata. Mi bi ji lepo rekli "pejdi v pičko tudi ti", sam naše vile proti njenem tanku nebi bile kaj preveč učinkovite. Amirite Thomas?
Torej le dobra volja windowsev preprečuje, da nebi bili povoženi.
username ::
SomethingEls je izjavil:
... da je opravičilo kapitalizma splošno blagostanje (ki ga zares omogoča). Ne, prava vrednota kapitalizma je človekova pravica, da živi zase in ne za druge.Odlično povedano, lepo si zadel bistvo.
http://givingpledge.org/#enter
Bistvo kapitalizma je prava osebna svoboda, katere nepogrešljiv sestavni del je ekonomska svoboda. Torej, da lahko neovirano ustvarjaš in prosto razpolagaš z rezultati svojega ustvarjanja.
Urby-Kris> nihče ni bil prisiljen v uporabljanje windowsov.Dejansko je to res - nihče ni prisiljen v nakup in uporabo omenjenih dobrin.
Ti pa nisi preveč dobro premislil tega, ane? Tako kot nihče ni prisiljen imeti električnega priključka, mobilnega telefona, biti pismen.
Pomembno je pa tudi to, kar se skoraj vedno pozablja: nihče tudi ni bil prisiljen, da dotične stvari izumi! In če jih nihče ne bi, teh dobrin ne bi bilo. In ne bi bilo niti đabalebaroškega klepto-trabunjanja, kako da je pa vsak tazadnji lolek do tega upravičen že s tem, ker pač tlači zemljo tega planeta.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: username ()
Gregor P ::
Ali pa da te ustrelim, če prečkaš mojo posest.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
username ::
Lahko slišimo še kakšno alternativo temu, da denar, ki ga v življenju nikakor ne boš sposoben porabiti, tudi če porabiš milijon dolarjev na dan, podariš?Evo ena alternativa tvojemu predlogu:
kaj pa recimo (o kako grozna ideja) če bi vsakdo imel default pravico, da povsem svobodno in po svoji pameti zagoni (ali pač ne zagoni, kakor mu pač pade od qrca) denar, ki ga je legalno prislužil?
Ne da bi imel kakršnokoli dolžnost komurkoli opravičevati, kaj dela s SVOJIM denarjem in kaj ne?
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
username ::
Puška je v njegovi glavi. Ampak najverjetneje nima jajc, da bi jo res prijel v roko, tudi če bi mu bila na voljo. Just a wild guess...
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
username ::
SomethingEls je izjavil:
Denar lahko investiraš v izboljševanje sadu svojega truda. Lahko pa ga tudi podariš, če -res- premisliš... (premisliš, ne da se ti zgolj zdi) da je prejemnik vreden tega denarja.Zakaj?
Ni ti treba nič premišljevati, razen če seveda hočeš.
Lahko namreč tudi podariš milijone na slepo, ali pa jih daš nekomu ki veš da je totalni pizdun.
V tem je point pravice povsem svobodnega razpolaganja s svojim premoženjem.
Kar seveda tudi pomeni, da imaš lahko na drugi strani nekoga, ki je nedvomno "prejemnik vreden tega denarja" - pa imaš vseeno absolutno pravico, da mu ne daš niti centa. Zakaj? Ker gre za tvoj denar. Ti odločaš.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
WarpedGone ::
Edini smiselen give-back-to-society je financiranje start-upov z novimi idejami za nove produkte/storitve. Tistih nekaj uspešnih, ko bodo vložek povrnili in pomnožili s profitom, bodo omogočili nadaljnje financiranje drugih novih idej.
To je cela ideja in osnovni motor napredka.
Prazno doniranje raznim "dobrodelnim ustanovam", ki le brišejo usrane riti, je čisto uničevanje bogastva. Na dolgi rok siromaši vse.
To je cela ideja in osnovni motor napredka.
Prazno doniranje raznim "dobrodelnim ustanovam", ki le brišejo usrane riti, je čisto uničevanje bogastva. Na dolgi rok siromaši vse.
Zbogom in hvala za vse ribe
jype ::
username> Dejansko je to res - nihče ni prisiljen v nakup in uporabo omenjenih dobrin.
To je seveda zelo naivno prepričanje. Na izbiro imaš nakup in uporabo omenjenih dobrin, ali pa neizogiben propad in smrt od lakote ali bolezni. To seveda ni izbira, zato si v nakup in uporabo omenjenih dobrin brez najmanjšega dvoma prisiljen.
To je seveda zelo naivno prepričanje. Na izbiro imaš nakup in uporabo omenjenih dobrin, ali pa neizogiben propad in smrt od lakote ali bolezni. To seveda ni izbira, zato si v nakup in uporabo omenjenih dobrin brez najmanjšega dvoma prisiljen.
username ::
To je seveda zelo naivno prepričanje. Na izbiro imaš nakup in uporabo omenjenih dobrin, ali pa neizogiben propad in smrt od lakote ali bolezni.Če ne uporabljaš mobitela ali MS Windows, ti sledi "neizogiben propad in smrt od lakote ali bolezni"?
Poslabšalo se ti je, stari...
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
nevone ::
Če ne uporabljaš mobitela ali MS Windows, ti sledi "neizogiben propad in smrt od lakote ali bolezni"?
Hja... če jih ne uporabljaš, ali pa kakšnega od sorodnih produktov si slabše konkurenčen, se ti ne zdi?
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
username ::
Whoa, whoa, počasi. "Kakšnega od sorodnih produktov" - to je pa druga zgodba. Jype je navedel konkretno Windows, recimo.Če ne uporabljaš mobitela ali MS Windows, ti sledi "neizogiben propad in smrt od lakote ali bolezni"?
Hja... če jih ne uporabljaš, ali pa kakšnega od sorodnih produktov si slabše konkurenčen, se ti ne zdi?
o+ nevone
Itak pa - morda si slabše konkurenčen, ampak še vedno drži, da nisi prisiljen v uporabo teh stvari. Nihče ti ne drži pištole na glavi. Prostovoljno greš v štacuno in odkartaš denar, ki ga tam zahtevajo za nakup. Ali so komu proti njegovi volji potisnili mobitel v roko ter mu hkrati zaplenili 100 EUR iz denarnice?
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: username ()
nevone ::
Itak pa - morda si slabše konkurenčen, ampak še vedno drži, da nisi prisiljen v uporabo teh stvari. Nihče ti ne drži pištole na glavi.
Seveda nisi prisiljen na tak način. A prisiljen nekako si. Lahko pa seveda vedno rečeš, ne grem se več. Ampak v resnici tudi to ni tako enostavno.
Prostovoljno greš v štacuno in odkartaš denar, ki ga tam zahtevajo za nakup.
To že. A najprej moraš do denarja priti. In z napredkom je včasih komu težje priti do njega, kot recimo okopat vrt in posejat solato, katere seme si prejšnje leto skrbno spravil. Napredek življenje poleg lajšanja tudi komplicira.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
SomethingEls ::
Zakaj?
Ni ti treba nič premišljevati, razen če seveda hočeš.
Lahko namreč tudi podariš milijone na slepo, ali pa jih daš nekomu ki veš da je totalni pizdun.
V tem je point pravice povsem svobodnega razpolaganja s svojim premoženjem.
Kar seveda tudi pomeni, da imaš lahko na drugi strani nekoga, ki je nedvomno "prejemnik vreden tega denarja" - pa imaš vseeno absolutno pravico, da mu ne daš niti centa. Zakaj? Ker gre za tvoj denar. Ti odločaš.
Se povsem strinjam, da imaš pravico delati kar koli z denarjem in tudi ne pravim da imaš kakršnokoli obveznost dati svoj denar "vrednemu", niti ne mislim da je bolje, da doniraš njemu kot, da porabiš sam. Vse kar pravim je, da je vedno dobro premisliti svoja dejanja... seveda pa nimaš te obveznosti.
Seveda nisi prisiljen na tak način. A prisiljen nekako si. Lahko pa seveda vedno rečeš, ne grem se več. Ampak v resnici tudi to ni tako enostavno.
Te debate vedno napeljejo na to...
Nihče te ne sili, da kupiš določen izdelek. Prisiljen nekako si ampak samo zato, ker počasi življenje v jamah postane nedoumljivo v luči mestnega življenja.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SomethingEls ()
guest #44 ::
Halo halo....nazadnje, ki sem čekiral moj post je tam, in IMO lepo obrazloži zakaj MOREŠ imet windows, razen če se ta odloči da te bo tebe in ostalo polovico ljudi pustil pr miru...realno gledano, no fucking chance da se bo zgodilo!
SomethingEls ::
Halo halo....nazadnje, ki sem čekiral moj post je tam, in IMO lepo obrazloži zakaj MOREŠ imet windows, razen če se ta odloči da te bo tebe in ostalo polovico ljudi pustil pr miru...realno gledano, no fucking chance da se bo zgodilo!
Tvoj post je bilo eno samo zlajnano pretiravanje o korporacijah, ki kradejo zemljo.
Matek ::
Lahko bi diskutirali tudi o tem, kako legitimno je recimo izkoriščanje tretjega sveta, s pomočjo katerega lahko ljudje, katerim je ta poziv namenjen, pridejo do denarja. S tega vidika se giving back to society ne sliši tako neumno.
Bolje ispasti glup nego iz aviona.
SomethingEls ::
guest #44 ::
SomethingEls je izjavil:
Halo halo....nazadnje, ki sem čekiral moj post je tam, in IMO lepo obrazloži zakaj MOREŠ imet windows, razen če se ta odloči da te bo tebe in ostalo polovico ljudi pustil pr miru...realno gledano, no fucking chance da se bo zgodilo!
Tvoj post je bilo eno samo zlajnano pretiravanje o korporacijah, ki kradejo zemljo.
WUUT???
Jaz ne govorim o nobenih korporacijah!! Slabo bereš moj post! Jaz sem govoru kako napredek nadvlada nad zaostalostjo.
Če ti NOV WINDOWS oz. NOV PC ne predstavlja napredka, pol nisem jaz pomankljivo pisal...read between the lines.
jype ::
Urby-Kris> Kakšno iskoriščanje? Sodelovanje misliš?
Izkoriščanje. Tega je precej. Mnogim je ponujena zgolj izbira med neznosnim trpljenjem in znosnim trpljenjem. To, da je izkoriščanje danes moderno outsourcat, ne spreminja tega, da obstajajo assholes, ki jim je za ljudi ki neznosno trpijo vseeno, in vse ostale, ki se z veseljem (s prisilo ali pa brez nje) odpovejo delu lastnega udobja za to da drugim omogočijo preživetje.
Naivni ekonomisti sicer pojma nimate, da brez samožrtvovanja družba hitro propade, ker vsi po vrsti živite od socialne države, pa se tega sploh ne zavedate. Kako žalostno in kako... simptomatično.
Izkoriščanje. Tega je precej. Mnogim je ponujena zgolj izbira med neznosnim trpljenjem in znosnim trpljenjem. To, da je izkoriščanje danes moderno outsourcat, ne spreminja tega, da obstajajo assholes, ki jim je za ljudi ki neznosno trpijo vseeno, in vse ostale, ki se z veseljem (s prisilo ali pa brez nje) odpovejo delu lastnega udobja za to da drugim omogočijo preživetje.
Naivni ekonomisti sicer pojma nimate, da brez samožrtvovanja družba hitro propade, ker vsi po vrsti živite od socialne države, pa se tega sploh ne zavedate. Kako žalostno in kako... simptomatično.
Gregor P ::
Vsi živimo v socialni državi; kako lepo, skorajda pravljično ... počakaj ... kdo pa za vso to socialno pravljico plačuje?!? Jasno da imamo pravico do občasnega "ujčkanja" v socialni državi! Kako pa drugače?!?
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
jype ::
Gregor P> kdo pa za vso to socialno pravljico plačuje?!?
Praktično vsi, popolnoma neprostovoljno. Na svetu tudi ni države, kjer bi se lahko temu odrekel (recimo zato ker si dovolj bogat, da lahko sam plačuješ lastno socialno varnost).
Praktično vsi, popolnoma neprostovoljno. Na svetu tudi ni države, kjer bi se lahko temu odrekel (recimo zato ker si dovolj bogat, da lahko sam plačuješ lastno socialno varnost).
Gregor P ::
ZDA je recimo dokaj blizu temu modelu; nekje sem bral, da imajo tam recimo kar nekaj držav, kjer sploh ne plačuješ za socialno varnost, pokojnino ipd. (vsekakor pa imaš možnost, da svobodno sam poskrbiš za vse to). Zagotovo pa morajo biti na svetu še kakšne države, kjer si odvisen predvsem od svojega denarja in te oblast pusti dokaj pri miru.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
jype ::
Gregor P> ZDA je recimo dokaj blizu temu modelu
Ja - samo plačaš, nazaj pa ne dobiš ničesar. Sicer plačaš malo v primerjavi z mnogimi drugimi, a plačaš vseeno in nobene možnosti nimaš, da bi se temu izognil.
Ja - samo plačaš, nazaj pa ne dobiš ničesar. Sicer plačaš malo v primerjavi z mnogimi drugimi, a plačaš vseeno in nobene možnosti nimaš, da bi se temu izognil.
Tear_DR0P ::
Samo če nekaj -vzameš- lahko to -vrneš-
torej če ti nekaj dajo ali če ti je nekaj dano, ne moreš vračati?
In ljudje, ki so večinoma pozivani k "giving back to society" v resnici vzeli niso nič... so zamenjali ampak vzeli niso.
daj ti razdelaj tale koncept malo bolj, ne pa da imaš samo svoje forumaško mnenje - predstavi to s kakšnimi sociološki, psihološkimi, pravnimi članki, teorijami - poskusi vsaj s kakšnim semi kredibilnim lankom, kot je wikipedia
ker slavna izjava, da svet gradimo na ramenih velikanv, te postavlja na laž - no vsaj ne daje ti prav
vsi ki smo se naučili brati in pisati, smo od družbe vzeli - menjava se zgodi šele, ko družbi vrnemo. in tisti, ki jim je bilo dano, da imajo od družbe več (recimo Gatesu), so se odločili, da lahko družbi več vrnejo - seveda nekateri vračajo z izgradnjo gradov ali nakupi drugih luksusznih dobrin, eni so se pa odločili, da bodo dajali svoj denar za razvoj - družbi, ki jim je dala vse njihovo bogastvo, čeprav v to ni bila prisiljena, bodo neprisiljeno vrnili tako kot verjamejo, da je najbolje in zraven povabili še kopico kolegov, znancev in neznancev
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Thomas ::
Največ kar človek lahko naredi, je da dela tisto, za kar sam misli, da bo dalo overall največji efekt in da v zameno za tako zaslužene dolarčke in druge žetončke, kupuje tisto, kar se mu zdi najbolj prav.
Ostalo, kot je "vračanje družbi" je že nepotreben in škodljiv okrasek in distrakcija.
Kaj bo en zdravnik kuhal juho za brezdomce? Če mu to da neko blazno zadovoljstvo, potem rekreacijsko že. Sicer so pa drugi, ki to znajo bolje od njega. Največ kar lahko naredi, je da zdravi. Če se mu zdi, da je zato dobil več denarja kot ga potrebuje, ga lahko zapravi na dobrodelnost, če hoče. Najboljš, če mu klošar v zameno za dobrodelnost pospravlja dvorišče in vrt.
Potem to ni več dobrodelnost, je ekonomska izmenjava in klošar ni več klošar.
Ostalo, kot je "vračanje družbi" je že nepotreben in škodljiv okrasek in distrakcija.
Kaj bo en zdravnik kuhal juho za brezdomce? Če mu to da neko blazno zadovoljstvo, potem rekreacijsko že. Sicer so pa drugi, ki to znajo bolje od njega. Največ kar lahko naredi, je da zdravi. Če se mu zdi, da je zato dobil več denarja kot ga potrebuje, ga lahko zapravi na dobrodelnost, če hoče. Najboljš, če mu klošar v zameno za dobrodelnost pospravlja dvorišče in vrt.
Potem to ni več dobrodelnost, je ekonomska izmenjava in klošar ni več klošar.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Znabiti, da je družba še najboljš, če se odrečemo ambicije služiti ji. Čuden stranski efekt delanja za lastni blagor, je blagor družbe. In čuden stranski efekt delanja za družbeni blagor, je slabo za vse.
Pevci so vse, pevski zbor ni nič. Razen če poslušalec rad posluša več pevcev naenkrat. Potem ima vsak nekaj od tega.
Vse višje strukture kot posameznik so toliko dobre ali slabe, kolikor dobrega ali slabega prinesejo posameznikom.
Pevci so vse, pevski zbor ni nič. Razen če poslušalec rad posluša več pevcev naenkrat. Potem ima vsak nekaj od tega.
Vse višje strukture kot posameznik so toliko dobre ali slabe, kolikor dobrega ali slabega prinesejo posameznikom.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
petrus ::
Ja ampak to, tako kot kapitalizem, spet trči s kmečko intuicijo, razumet da ima ne delat dobro in sledenje svojim interesom na družbo pozitivnejši učinek zahteva malo truda, enako tistemu da z nižjo davčno stopnjo lahko poberemo več.
Priporočam Biderjev post o srebrnem pravilu:
Črno je belo, imperij je dober!
Priporočam Biderjev post o srebrnem pravilu:
The Silver Rule, in contrast, compels you not to do things which are bad, even if you're wrong about them being bad. The Silver Rule leaves you free to do things which are either neutral or good. Whatever you prefer; just try not to do damage.
The crucial difference is that people following the Silver Rule do less damage. They do less damage because they are compelled to avoid doing damage, rather than driven to do good.
Črno je belo, imperij je dober!
stati inu obstati
noraguta ::
eh donacije so en tak luštn način da ljudem nekaj daš, lohk je zdravilo za raka, lohk je kolosej pa gladiatorske igre , lohk vsakmu mulcu v indiji kupiš laptop. neki kar birokracija nebi naredila, ali pa bi naredila skrajno štorasto. če si se pomuval , da si prišel do dost denarja , da si to lahko privoščiš zakaj pa ne. zadnje čase opažam , da predvsem "institucije" moti to donatorstvo v projekte pri katerih je sama neuspešna ali pa ne pobere zadosti "birokratske desetine".
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: noraguta ()
Thomas ::
To je pa eden najboljših textov, petrus. Odlično.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Največ kar človek lahko naredi, je da dela tisto, za kar sam misli, da bo dalo overall največji efekt in da v zameno za tako zaslužene dolarčke in druge žetončke, kupuje tisto, kar se mu zdi najbolj prav.
Zelo dobro povedano!
Thomas> Ostalo, kot je "vračanje družbi" je že nepotreben in škodljiv okrasek in distrakcija.
Zelo slabo premišljeno.
Thomas> Kaj bo en zdravnik kuhal juho za brezdomce?
Zdravnikov ni, pozabi nanje. Vsi, ki imajo dovolj znanja, da bi zdravnike lahko izučili, ne bodo svojega znanja šenkavali naokoli po univerzah, če lahko od najbogatejših za to znanje izterjajo milijone, ko se jim vname slepič. Noben ni tak idiot, da bi samemu sebi ustvarjal konkurenco.
Urby-Kris> O tem se danes veliko govori ampak ne veliko pametnega.
Preberi:
http://blogs.berkeley.edu/2010/08/24/a-...
Zelo dobro povedano!
Thomas> Ostalo, kot je "vračanje družbi" je že nepotreben in škodljiv okrasek in distrakcija.
Zelo slabo premišljeno.
Thomas> Kaj bo en zdravnik kuhal juho za brezdomce?
Zdravnikov ni, pozabi nanje. Vsi, ki imajo dovolj znanja, da bi zdravnike lahko izučili, ne bodo svojega znanja šenkavali naokoli po univerzah, če lahko od najbogatejših za to znanje izterjajo milijone, ko se jim vname slepič. Noben ni tak idiot, da bi samemu sebi ustvarjal konkurenco.
Urby-Kris> O tem se danes veliko govori ampak ne veliko pametnega.
Preberi:
http://blogs.berkeley.edu/2010/08/24/a-...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Mercier ::
Zanimivo, da imamo v teoriji vsi izpolnjujoče šihte, em, poslanstva, v praksi pa vidim, če je po sreči, abnormalno utrujene od prelaganja papirja in nadlegovanja raznih sort. Folk bi lahko več "župco kuhal" IMO.
antonija ::
Ubistvu si prisiljen. Hodit nag ne smes okrog, lovit divjad in jih odirat na ulici tud ni glih tolerirano, stojenje usnja pa tud zahteva kaksen predizdelek da je stvar uspesna. Tuakj MORAS zapravitit svoj denar za oblacila (ali pa za material za oblacila), ker drugace krsisi zakon. Edina alternativa je da nikoli ne gres v javnost, kar pa ni vec tko zlo svobodno.
Tole je bil direkt eksakten primer zakaj na svetu ni popolne svobode (tudi ekonomske), razlog je pa sila preprost: Tvoja svoboda sega tocno do svobode vseh drugih, potem se pa abruptno ustavi. Tko ne smes delat galame po noci, vozit cez omejitev, pit alkohol ce nisi dovolj star... tko so smo se skupaj odlocili (baje) in tega se vsi drzimo in vsake toliko pac MORAMO porabljat svoj denar zato da ne krsimo teh pravil.
Ce pa mickeno uporabis domisljijo ti bo pa kmalu jasno zakaj smo "prisiljeni" v uporabo dolcenih izdelkov in storitev, tude ce niso zivljenskega pomena za prezivetje posameznika. Razlika med ziveti in zivotariti obstaja z razlogom.
Tole je bil direkt eksakten primer zakaj na svetu ni popolne svobode (tudi ekonomske), razlog je pa sila preprost: Tvoja svoboda sega tocno do svobode vseh drugih, potem se pa abruptno ustavi. Tko ne smes delat galame po noci, vozit cez omejitev, pit alkohol ce nisi dovolj star... tko so smo se skupaj odlocili (baje) in tega se vsi drzimo in vsake toliko pac MORAMO porabljat svoj denar zato da ne krsimo teh pravil.
Ce pa mickeno uporabis domisljijo ti bo pa kmalu jasno zakaj smo "prisiljeni" v uporabo dolcenih izdelkov in storitev, tude ce niso zivljenskega pomena za prezivetje posameznika. Razlika med ziveti in zivotariti obstaja z razlogom.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
guest #44 ::
A res ni nobenemu kapnilo zakaj moramo uporabljati izdelke napredka? Ker če jih ne pol nas bodo povozli, ko bodo rabli naš prostor in naše surovine, v zaprtem sistemu treba biti konkurenčen drugače te povozijo. Ko pa bomo kolonizirali vesolje, pa se ne boš kaj preveč sekiral kaj bo počel tvoj prijatelj 100000 svetlobnih let daleč. Ti boš veliko časa imel za uživat v tvojem stilu življenja. To je dokler ne bo minilo 100000 svetlobnih let.
antonija ::
Svetlobna leta ne minevajo...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
guest #44 ::
username ::
Zdravnikov ni, pozabi nanje. Vsi, ki imajo dovolj znanja, da bi zdravnike lahko izučili, ne bodo svojega znanja šenkavali naokoli po univerzah, če lahko od najbogatejših za to znanje izterjajo milijone, ko se jim vname slepič. Noben ni tak idiot, da bi samemu sebi ustvarjal konkurencoPozabi konkurenco, v takem primeru. Če čakaš, da se bo vnel slepič nekomu, ki je za sanacijo le-tega relativno preprostega (za sodobno medicino) zapleta pripravljen (oz. zmožen!) plačati milijone, se boš zelo verjetno kar načakal. Se splača prej poštimati kakega navadnega smrtnika za precej bolj skromne denarje, da lahko vsaj kupiš hrano in plačaš račune...
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
jype ::
username> Se splača prej poštimati kakega navadnega smrtnika za precej bolj skromne denarje, da lahko vsaj kupiš hrano in plačaš račune...
Ti si pa očitno eden najslabših poslovnih svetovalcev za živeče v realnosti prostih trgov.
Se splača prej prodajat pomfrit v mkdonalcu, samo zato da cena storitev, ki jih zna opravljati malo ljudi, ne pade. Če si, seveda, asshole, ki gleda samo na svoj zaslužek, kar velik del ljudi ni in z veseljem svoje znanje delijo naprej tudi brezplačno.
Jackpot, ki pride vsakih nekaj let, bo zagotovo vreden veliko več, kot bi bila izguba ker bi se kdo od revnejših pacientov naučil medicinskih trikov in te nadomestil.
Verjetno še niste jemali tega, ampak... "The aim of business is not to provide a good service, but to provide the ONLY service." (Terry Prathcett, Going Postal)
Ti si pa očitno eden najslabših poslovnih svetovalcev za živeče v realnosti prostih trgov.
Se splača prej prodajat pomfrit v mkdonalcu, samo zato da cena storitev, ki jih zna opravljati malo ljudi, ne pade. Če si, seveda, asshole, ki gleda samo na svoj zaslužek, kar velik del ljudi ni in z veseljem svoje znanje delijo naprej tudi brezplačno.
Jackpot, ki pride vsakih nekaj let, bo zagotovo vreden veliko več, kot bi bila izguba ker bi se kdo od revnejših pacientov naučil medicinskih trikov in te nadomestil.
Verjetno še niste jemali tega, ampak... "The aim of business is not to provide a good service, but to provide the ONLY service." (Terry Prathcett, Going Postal)
Odin ::
Vsi, ki imajo dovolj znanja, da bi zdravnike lahko izučili, ne bodo svojega znanja šenkavali naokoli po univerzah, če lahko od najbogatejših za to znanje izterjajo milijone, ko se jim vname slepič.Kake nebuloze.. Za nekoga, ki izigrava nekega businessmana na forumu, bi lahko vsaj osnovne pojme kot so supply & demand poznal.
antonija ::
Sej to je supply/demand kar je napisal... pa zdraven povedal se da tud ce je to mehanizem po katerem deluje trg, ni nujno da po njem delujemo vsi ljudje.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
jype ::
Odin> Za nekoga, ki izigrava nekega businessmana na forumu, bi lahko vsaj osnovne pojme kot so supply & demand poznal.
Ne morem verjet, da lahko kdorkoli, ki ni več osnovnošolec, kaj takega reče.
Česa ne razumeš? Da je v "free market economy" znanje treba skrivat, da njegova vrednost ostane visoka in se od investicije v znanje dobro pokasira? Da ni nobene možnosti, da bi se bazične znanosti razvijale tako hitro, kot se zdaj, ko se na tem področju sodeluje, namesto da bi se tekmovalo in rezultate raziskav skrivalo? Da je cilj vsakega posameznika in podjetja v takem sistemu zagotoviti, da je edini ponudik storitve, ker je brez konkurence višina cene izključno stvar njegove odločitve?
Če bi se Faraday, Boltzmann, Kirchoff, Planck in Einstein obnašali prostotržno in bi svoje račune skrivali, dokler ne bi iz njih naredili uporabnih reči, ki bi se jih dalo prodajat, lahko kar pozabite na laserje, tranzistorje in osebne računalnike. Če tega ne razumete - slabo za vas.
Ne morem verjet, da lahko kdorkoli, ki ni več osnovnošolec, kaj takega reče.
Česa ne razumeš? Da je v "free market economy" znanje treba skrivat, da njegova vrednost ostane visoka in se od investicije v znanje dobro pokasira? Da ni nobene možnosti, da bi se bazične znanosti razvijale tako hitro, kot se zdaj, ko se na tem področju sodeluje, namesto da bi se tekmovalo in rezultate raziskav skrivalo? Da je cilj vsakega posameznika in podjetja v takem sistemu zagotoviti, da je edini ponudik storitve, ker je brez konkurence višina cene izključno stvar njegove odločitve?
Če bi se Faraday, Boltzmann, Kirchoff, Planck in Einstein obnašali prostotržno in bi svoje račune skrivali, dokler ne bi iz njih naredili uporabnih reči, ki bi se jih dalo prodajat, lahko kar pozabite na laserje, tranzistorje in osebne računalnike. Če tega ne razumete - slabo za vas.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
username ::
Jype, tle je treba povedat nekaj. Ti mešaš dve zadevi: poslovanje v realnem svetu ter tvoj skrajni hipotetični primer z zdravniki (na kar sem odgovarjal). Ne moreš tega mešati, ne gre.
Gremo še enkrat pogledat kaj si prej podal kot svoj ekstremni in divje ekstremni primer: zdravniki, ki "lahko od najbogatejših za to znanje izterjajo milijone, ko se jim vname slepič". Ker si uporabil množino v slovenskem jeziku, to konkretno pomeni, da v tem tvojem namišljenem primeru opreacija slepiča stane najmanj 3.000.000 EUR ali več. OK, gremo od tukaj naprej. Sedaj pa pomislimo: koliko ljudi obstaja, ki je zmožno nabrati 3 mio EUR v kešu? Le taki bodo namreč zmožni plačati operacijo slepiča. In takih je dokaj malo, pa še od njih se le redkim dejansko vname slepič.
Zdravnik, ki je imel določene stroške (magari oportunitetne) s tem, da se je usposobil za operiranje slepiča, je sicer redek (ali edini) lastnik tega znanja - a to mu nič ne pomaga, če ni strank, ki bi to potrebovale in ki bi lahko tudi plačale to njegovo znanje. To njegovo znanje je torej mrtev kapital, dokler enemu multimijonarju ne poči slepič.
Cilj biznisa je zaslužiti denar.
Sicer je pa rahlo bedno, da v resni ekonomski debati citiraš stavek iz nekega leposlovnega romana, katerega avtor je "known for his frequently comical work in the fantasy genre", kot o njem napiše Wikipedia, in niti približno kak relevanten ekonomist.
Gremo še enkrat pogledat kaj si prej podal kot svoj ekstremni in divje ekstremni primer: zdravniki, ki "lahko od najbogatejših za to znanje izterjajo milijone, ko se jim vname slepič". Ker si uporabil množino v slovenskem jeziku, to konkretno pomeni, da v tem tvojem namišljenem primeru opreacija slepiča stane najmanj 3.000.000 EUR ali več. OK, gremo od tukaj naprej. Sedaj pa pomislimo: koliko ljudi obstaja, ki je zmožno nabrati 3 mio EUR v kešu? Le taki bodo namreč zmožni plačati operacijo slepiča. In takih je dokaj malo, pa še od njih se le redkim dejansko vname slepič.
Zdravnik, ki je imel določene stroške (magari oportunitetne) s tem, da se je usposobil za operiranje slepiča, je sicer redek (ali edini) lastnik tega znanja - a to mu nič ne pomaga, če ni strank, ki bi to potrebovale in ki bi lahko tudi plačale to njegovo znanje. To njegovo znanje je torej mrtev kapital, dokler enemu multimijonarju ne poči slepič.
"The aim of business is not to provide a good service, but to provide the ONLY service." (Terry Prathcett, Going Postal)Ta citat je seveda trapast. Cilj biznisa v resnici ni ponujati X - biti edini ponudnik je potem irelevantno.
Cilj biznisa je zaslužiti denar.
Sicer je pa rahlo bedno, da v resni ekonomski debati citiraš stavek iz nekega leposlovnega romana, katerega avtor je "known for his frequently comical work in the fantasy genre", kot o njem napiše Wikipedia, in niti približno kak relevanten ekonomist.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
antonija ::
Sej ce se ne obesis na doticen primer in vzames kaksnega bolj splosnega, prides do istih zakljuckov. Ce bi bil zdravnikov (edini) cilj zasluzit cimvec denarja, potem je najbolj smiselno znanje skrivat pred drugimi in s tem zmanjsat moznost za razvoj konkurence. Bolani ljudje so vedno bili ni bojo, al se jim vname slepic al pa dobijo pljucnico je sekundarnega pomena. Zdravnik nudi storitev (brez katere ljudje umrejo veliko prej), povprasevanje je pa vecinoma precej konstantno.
In ce bi se zdravniki obnasali striktno ekonomsko, potem bi operacija slepica bila draga ko hudic. In tud je, vsaj v US. Kolegu se je cez luzo vnel slepic in bolnica je zavarovalnici zaracunala 120k USD + stroske nastanitve v bolnici. Vsega skupaj je baje bilo na racunu napisano skoraj 180k USD za eno simpl, rutinsko opreacijo slepica. Kolk ljudi si lahko privosci 180k USD za operacijo slepica (in ima kot alternativo hudo trpljenje in smrt)? Koga boli qrac, tebi se gre za zasluzek. Prej al slej bo prisel na vrsto nekdo ki ima dovolj denarja, pa ce si ti takrat edini v radiji par tisoc km ki zna opraviti ta poseg, mu lahko mirno zaracunas 3 milijarde EUR ce hoces, ker ves da ima na izbiro da placa ali pa umre. Mokre sanje vsakega poslovneza verjetno, ko drzis potencialno stranko ne le za jajca, ampak za veliko vec.
S tem da je obvezen ucinek takega poslovanja zaustavitev razvoja (zakaj bi se matral in zapravljal denar za razvoj, ce si edini ki zna to pocet -> si najboljsi na tem podrocju).
Tukaj pa pride do dileme a si prisiljen dajat dnar za stvari "ki jih ne rabis", ali imas absolutno izbiro. Meni se zdi tole izsiljevanje z precej osnovnimi (in ta termin se z leti korenito spreminja) produkti in storitvami precej podobno temu, da jaz pridem do doticnega zdravnika ki zna operirat slepic, mu pritrdim granato okrog vratu in mu razlozim da ce ne opravi posega zaston in kvalitetno, bo imel eno glavo manj (lahk probam najprej tud z njegovo familijo ce je treba). Edina razlika je ta, da je fizicno izsiljenvanje in izsiljevanje z groznjami prepovedano, ekonomsko izsiljevanje pa ne. Se celo zazeljeno je ce si pravna oseba. Sklepam da bodoce upravljalce pravnih oseb celo trenirajo da sprejemajo "poslovne odlocitve" izkljucno kot to. Se pravi da je krsenje clovekovih osnovnih pravic in drugih zakonov samo se vprasanje biznisa (ali bo dovolj profita da lahko pokrijemo morebitne kazni ce se to zve/pride do "zapletov"), samo bistvo sprejetja krsenih zakonov je pa samo se ena ovira na poti do zasluzka. In to ne velja samo za industry-specific zakone (kaksno patentno pravo, pa okoljevarstvo, ...) ampak za cisto primarne zakone kot so "don't kill" in podobni.
Skrajna poslovna logika je enako zgresena kot vsa druga skrajna logika (vkljucujoc hipije, verske fanatike, druge ekstremne "izme", ...).
In ce bi se zdravniki obnasali striktno ekonomsko, potem bi operacija slepica bila draga ko hudic. In tud je, vsaj v US. Kolegu se je cez luzo vnel slepic in bolnica je zavarovalnici zaracunala 120k USD + stroske nastanitve v bolnici. Vsega skupaj je baje bilo na racunu napisano skoraj 180k USD za eno simpl, rutinsko opreacijo slepica. Kolk ljudi si lahko privosci 180k USD za operacijo slepica (in ima kot alternativo hudo trpljenje in smrt)? Koga boli qrac, tebi se gre za zasluzek. Prej al slej bo prisel na vrsto nekdo ki ima dovolj denarja, pa ce si ti takrat edini v radiji par tisoc km ki zna opraviti ta poseg, mu lahko mirno zaracunas 3 milijarde EUR ce hoces, ker ves da ima na izbiro da placa ali pa umre. Mokre sanje vsakega poslovneza verjetno, ko drzis potencialno stranko ne le za jajca, ampak za veliko vec.
S tem da je obvezen ucinek takega poslovanja zaustavitev razvoja (zakaj bi se matral in zapravljal denar za razvoj, ce si edini ki zna to pocet -> si najboljsi na tem podrocju).
Tukaj pa pride do dileme a si prisiljen dajat dnar za stvari "ki jih ne rabis", ali imas absolutno izbiro. Meni se zdi tole izsiljevanje z precej osnovnimi (in ta termin se z leti korenito spreminja) produkti in storitvami precej podobno temu, da jaz pridem do doticnega zdravnika ki zna operirat slepic, mu pritrdim granato okrog vratu in mu razlozim da ce ne opravi posega zaston in kvalitetno, bo imel eno glavo manj (lahk probam najprej tud z njegovo familijo ce je treba). Edina razlika je ta, da je fizicno izsiljenvanje in izsiljevanje z groznjami prepovedano, ekonomsko izsiljevanje pa ne. Se celo zazeljeno je ce si pravna oseba. Sklepam da bodoce upravljalce pravnih oseb celo trenirajo da sprejemajo "poslovne odlocitve" izkljucno kot to. Se pravi da je krsenje clovekovih osnovnih pravic in drugih zakonov samo se vprasanje biznisa (ali bo dovolj profita da lahko pokrijemo morebitne kazni ce se to zve/pride do "zapletov"), samo bistvo sprejetja krsenih zakonov je pa samo se ena ovira na poti do zasluzka. In to ne velja samo za industry-specific zakone (kaksno patentno pravo, pa okoljevarstvo, ...) ampak za cisto primarne zakone kot so "don't kill" in podobni.
Skrajna poslovna logika je enako zgresena kot vsa druga skrajna logika (vkljucujoc hipije, verske fanatike, druge ekstremne "izme", ...).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
username ::
Jackpot, ki pride vsakih nekaj let, bo zagotovo vreden veliko več, kot bi bila izguba ker bi se kdo od revnejših pacientov naučil medicinskih trikov in te nadomestil.Jackpot - ČE pride - in kdaj?. Večja kot je verjetnost oziroma pogostnost takega jackpota, več je možnosti da se bo še kdo drug potrudil razviti znanje, s pomočjo katerega bi lahko prevzel tak jackpot.
Ampak tale stavek "bi se kdo od revnejših pacientov naučil medicinskih trikov in te nadomestil" - to je pa tako za lase privlečeno, da je joj.
Ne pozabimo, govorimo o znanju operacije slepiča - kako se bom naučil operirati slepič, tudi če bi tako operacijo izvedli na meni? Saj sem ves čas posega pod narkozo. Tupko.
Monopolni zdravnik se ima glede 'kraje znanja' bolj bati morebitnih asistentov, ki mu pomagajo pri oprecaiji. In ki ravno tako potrebujejo vnaprej nekaj tega znanja, sicer jih itak ne potrebuje.
Da je cilj vsakega posameznika in podjetja v takem sistemu zagotoviti, da je edini ponudik storitve, ker je brez konkurence višina cene izključno stvar njegove odločitve?Tudi v tem primeru cena ni izključno stvar njegove odločitve. Je odvisna tudi od tega, koliko so potencialne stranke zmožne in pripravljene plačati.
Če bi na svetu obstajal en sam izdelovalec mobilnih telefonov in bi za en aparat kasiral 1.000.000 EUR - bi imel izjemno malo kupcev, če sploh kakšnega. Lahko da bi dobil kakšnega kupca in na njem dobro zaslužil - zelo verjetno pa bi lahko globalno zaslužil precej več, če dobi množico kupcev, čeprav vsak posamezen prinese majhen zaslužek po komadu.
... je v "free market economy" znanje treba skrivat, da njegova vrednost ostane visoka in se od investicije v znanje dobro pokasira? Da ni nobene možnosti, da bi se bazične znanosti razvijale tako hitro, kot se zdaj, ko se na tem področju sodeluje, namesto da bi se tekmovalo in rezultate raziskav skrivalo?...Kot prvo, očitno ti niso povsem jasne vse razlike med 'bazično znanostjo' in aplikativno uporabnim znanjem/tehnologijo.
...Če bi se Faraday, Boltzmann, Kirchoff, Planck in Einstein obnašali prostotržno in bi svoje račune skrivali, dokler ne bi iz njih naredili uporabnih reči...
'Prostotržno obnašanje' pa nikakor ne pomeni, da je to enako 'skrivanju znanja'.
Nek znanstvenik se lahko obnaša prostotržno v tem smislu, da izbere za kateri institut (ali magari korporacijo) bo delal - pač tam kjer od tega pričakuje največ koristi zase. Rezultati njegovega dela so potem javni ali pa (če dela za korporacijo) intelektualna lastnina te korporacije. V nobenem primeru pa niso njegovi.
NJegovo (v pravno-ekonomskem smislu) bi to znanje bilo samo, če bi ga razvil sam, v lastni firmi in lastnih laboratorijih - če jih ima. Kot Edison, na primer. Edison se je seveda obnašal prostotržno in je 'skrival svoje znanje' - ker je lahko. Ker je imel lastna sredstva za izvajanje raziskav in ker je namensko razvijal konkretne marketabilne produkte, na primer žarnico.
Neki Einstein se tudi lahko obnaša prostotržno, ampak na zunaj se to rezultira drugače. On ne more direktno tržiti svojih znanj (posebej ker že po definiciji ne moreš patentirati odkritja neke obstoječe naravne zakonitost, patentiraš lahko samo določen konkreten tehnološki design, postopek, itd.), ker se pač ne da direktno komercialno uporabiti npr. teorije relativnosti*. Lahko se (sebe) trži s tem, da (najbrž proti plačilu, hehe) dela na prestižnih institutih, ali za državo, predava na konferencah, izdaja knjige...
Seveda lahko 'tržiš teorijo relativnosti', če o tem napišeš knjigo in če ljudje hočejo o tem brati. Seveda noben bralec ne more ničesar konkretnega početi s tem znanjem. V bistvu v takem primeru ne tržiš samega znanja, ampak tržiš zadovoljstvo ob pridobivanju tega znanja.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | V tujini si ob nesreči in brez zavarovanja samoplačnikOddelek: Loža | 2900 (1978) | zobnik |
| » | Microsoftov dobiček nekoliko upadelOddelek: Novice / Rezultati | 13564 (9568) | antonija |
| » | Znanstveno priznan Zdenko Domančić (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Loža | 89235 (77002) | mlamat |
| » | Nov zakon pregnal nezakonite priseljence iz Georgie, kmetijski pridelki ostajajo nepoOddelek: Novice / NWO | 12603 (10644) | M.B. |
| » | Kaj mislite o tem, da bi bila zdravstvena zaščita in penzijski sklad opcijska ? (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 10101 (8844) | BlueRunner |