Novice » Avtorsko pravo » Evropski parlament potrdil predlog Gallojeve
Okapi ::
marS ::
nekdo je vedno prvi - torej je moral nek komad glasbe/cd/software/whatever kupit - al kako je to prišlo na p2p?
...no more heroes...
https://ilbis.com/
https://ilbis.com/
Zero0ne ::
nekdo je vedno prvi - torej je moral nek komad glasbe/cd/software/whatever kupit - al kako je to prišlo na p2p?
Za scene release so po večini odgovorni členi v sami distribuciji, mainstream p2p groupi pa delujejo tako, kot si opisal.
uname -o
Tear_DR0P ::
Po mojem parodirajo to otročje označevanje nelegalnega kopiranja s strani založniških agencij.
torej ti kot borec za semantiko temeljiš na svojem mnenju pri zavračanju ustaljenega izraza iz stroke, ki je tle okrog verjetno dlje kot ti - vsaj glede na vire, ki pravijo da je piratstvo poznano že po Bernski konvenciji iz leta 1886 - al si boš sedaj drznil reči, da gre za zastarel izraz in da to ni več treba upoštevati?
piratstvo je dobilo svoje ime ravno zaradi vedenja in prepričanja kršilcev nosilcev pravic intelektualne lastnine, ki se vedejo enako kot pirati - v resnici so (ste) barbarski tatovi - sami sebe pa pirati vidijo kot element trga, častne branilce svobode, kot zaščitinike in maščevalce revnih in svoje plenjenje tuje lastnine opravičujejo s podobnimi puhlimi opravičili.
"saj je bila ladja sredi morja, lastnik je niti ni hotel imeti, ker je ni zaščitil s topovi, tako ali tako pa je prevažala dobrine nakradene od kakšnih ubogih duš, pa smo jo potopili, posadko pa poklali, bo že bog sortiral dobre in slabe" ali pa "založbe so si same krive, kaj pa se ne prilagodijo sodobnim tržnim modelom, mi pač kopiramo, vse kar so objavili, če nočejo dati javnosti, pa naj za sebe zadržijo" sta praktično enako brezvezna izgovora
in namesto da so se trgovci ukvarjali s tem, kako čim hitreje čim več blaga prepeljati od enega do drugega kupca, so se morali ukvarjati z najemanjem cele vojske, da je prevoz zaščitila pred pirati, s čimer se je podražala trgovina in zmanjšala količina ter kakovost prevažanega blaga
nekako tako kot danes pri intelektualni lastnini - da bi se nosilci pravic intelektualne lastnine lažje zaščitili, čedalje več energije porabljajo za zaščito, namesto da bi producirali kakovostno intelektualno lastnino v velikih količinah
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Tear_DR0P ()
Zero0ne ::
Dejstvo je, da se intelektualna lastnina lahko reproducira v praktično neomejenih količinah za zanemarljivo ceno. V tem se temeljno razlikuje od dejanske lastnine, ki ima fiksno in visoko ceno reprodukcije in distribucije. Tako avtorji (oziroma primarno njihovi založniki) služijo na subjektivni umetniški vrednosti svojih del, zanemarja pa se dejstvo, da ta objekt nima in ne more imeti realne, objektivne vrednosti, dokler je v obliki čiste informacije. Iz tega razloga ne vidim problema v tem, da posamezniki izkoriščajo možnost, da sami odločajo, kakšno vrednost temu pripisujejo. In večina jih, nepresenetljivo, smatra objektivno vrednost svoje internetne povezave kot zadostno podlago za subjektivno vrednost informacij, ki jih po njej dobijo, ne glede na to, kaj te informacije so.
Objektivno vrednotiti informacije s denarnimi vrednostmi je nemogoče, in vsak poskus založniškega trga vsiljevati svoje vrednote z navijanjem cen bo klavrno propadel, vsak poskus omejevanja prostega pretoka informacij z izgovorom boja proti kršenju avtorskih pravic pa se jim tako ali tako maščuje s tem, da jih ljudje preprosto nehajo jemati resno. In dokler česa ne ukrenejo s tega vidika, bodo z vsakim zakonom, ki omejuje prostost informacij in ki ga je nemogoče dosredno izvajati padli globje v obskurnost. Več, kot neka oblast sprejme zakonov, katerih kršenje je družbena norma, manj ljudi tako oblast spoštuje oziroma smatra za legitimno, in osebno ne vidim nobenega razloga, da bi "piratstvo" postalo družbeno nesprejemljivo, tako, kot sta npr. dejanska kraja in piratstvo (tisto na morju).
Objektivno vrednotiti informacije s denarnimi vrednostmi je nemogoče, in vsak poskus založniškega trga vsiljevati svoje vrednote z navijanjem cen bo klavrno propadel, vsak poskus omejevanja prostega pretoka informacij z izgovorom boja proti kršenju avtorskih pravic pa se jim tako ali tako maščuje s tem, da jih ljudje preprosto nehajo jemati resno. In dokler česa ne ukrenejo s tega vidika, bodo z vsakim zakonom, ki omejuje prostost informacij in ki ga je nemogoče dosredno izvajati padli globje v obskurnost. Več, kot neka oblast sprejme zakonov, katerih kršenje je družbena norma, manj ljudi tako oblast spoštuje oziroma smatra za legitimno, in osebno ne vidim nobenega razloga, da bi "piratstvo" postalo družbeno nesprejemljivo, tako, kot sta npr. dejanska kraja in piratstvo (tisto na morju).
uname -o
MrStein ::
oziroma da te vprašam drugače - ali želiš povedati, da so the pirate bay bedaki, ker ne znajo poimenovati svoje dejavnosti, ali pa hočeš povedati, da so barbari, ki z ladjami plujejo po morju in napadajo druge ladje?
Uf, še sreča, da si niso nadeli imena "Space dragons".
Can you imagine the confusion?
Posoditi je popolnoma nekaj drugega, kot mu dati kopijo.
Torej če primem CD, ga dam v roke prijatelju, on pa ga vzame s sabo domov, sem:
- posodil
ali
- dal kopijo
???
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
Poldi112 ::
piratstvo je dobilo svoje ime ravno zaradi vedenja in prepričanja kršilcev nosilcev pravic intelektualne lastnine, ki se vedejo enako kot pirati - v resnici so (ste) barbarski tatovi - sami sebe pa pirati vidijo kot element trga, častne branilce svobode, kot zaščitinike in maščevalce revnih in svoje plenjenje tuje lastnine opravičujejo s podobnimi puhlimi opravičili.
Namenoma 2 stvari družiš v eno. Ne znaš videti stvari drugače kot črno-belo? Imaš 3 probleme - nespoštovanje avtorskih pravic s strani "piratov", nespoštovanje človeških pravic s strani avtorjev/založb ter ignoriranje potreb/želja trga s strani založb, ki raje lobirajo, kot da bi se prilagodile. Ti veselo ignoriraš prvo in tretjo in se greš neko sveto vojno proti groznim barabam. Verjetno ne moreš razumeti, kako lahko tako nečloveško plenijo robo nedolžnih avtorjev.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Poldi112 ()
lexios ::
Ka pol Robin Hood je bil pirat?
Zakaj bi se pa zmanjšala kakovost prevažanega blaga na račun Robin Hooda?
Se zavedaš, da s takšnimi primerjavami v srednjeveškem ali kmečkem stilu kršenje avtorskih pravic enačiš s krajo, pa ti niti to ne uspeva resno? Yes, I get the point! ...že najmanj 100x zlajnan argument, btw!
Kot da se trgovci danes ukvarjajo s prodajo, logistiko, implementacijo programske zaščite, za hobi pa še s pravom, birokratskimi zadevami in zaščito avtorskih pravic...
Kaj pa če si predstavljam požrešnega, pohlepnega in skorumpiranega trgovca, z miljardami zalog hitro pokvarljivega kruha (ki ga btw. poceni kupi pri peku), ki bi ga lahko prodal med zgolj 1 milijon najbogatejših prebivalcev, vojska pa iz varnostnih razlogov tovori le pakete po 100 štruc naenkrat (...omeji hitrost, zmanjša količina in zviša cena, kot praviš)! 80% paketov srečno prispe na cilj (direktno v roke kupcem), 20% pa pade v roke Robin Hoodu... Get my point? Ja, sj vem, grdi lopov lopasti, enostavno pa nočete gledati "out of the box"!
Pa kaj če po vsem tem pred 500 leti ni bilo potrebe, smo pač bolj kompleksna družba! Na račun trgovca (oz. kupca) pač zasluži še "vojska", so what? Dokler je kupec pripravljen plačati ceno in se na trgu ne pojavi isti izdelek ceneje, lahko povišanje cene trgovec upraviči tudi na druge načine, ni potrebe po piratih, dovolj je že unikat in pohlep! V skrajnem primeru se tvoja logika podre in cena izdelka je na trgu posledično lahko nižja ravno na račun piratov (da, kao "konkurenca", ki poskrbi da unique art posledično ne dobi nalepke "unique price")! Ajd, napletem še "bla bla", da bo lažje:
"in namesto da so se trgovci ukvarjali s tem, kako čim hitreje čim več blaga prepeljati od enega do drugega kupca, so se morali ukvarjati z najemanjem cele vojske, da je prevoz zaščitila pred pirati..." ...vseeno marsikdaj neuspešno! Robin Hood gang bang band postavi zasedo. Zajame trgovca, tovor in vojsko! Tovor se po treh mesecih in dveh dneh delno znajde na črnem trgu po polovični ceni... Trgovec enostavno mora (če hoče ostati trgovec) konkurirati na trgu z realno ceno za original+račun!
...pa pustimo ves zgornji mumbo jumbo, kjer nismo sposobni skonvergirat!
Ok, recimo, da je copy-paste oz. kršenje avtorskih pravic enako kraja!? Avtorji zagovarjajo to stališče? Založbe zagovarjajo to stališče?
Plagiatorstvo (in vsaj 1/3 slovenske glasbene scene, če hočete konkreten primer...in ti umetniki bi še $$$! Kultura naroda in kvaliteta pa v tem primeru dejansko pada na ta račun, ravno nasprotno, ne na račun piratiziranja, kot je menda trdil Okapi?) je pa potem kaj? Opažam, da s tem nimate problemov... Tu se debata konča!
PS: Dejmo najprej to rešit, pol mi pa lahko vstavite čip v čelo in se družno lotimo še piratov! Jeb** jim sunce piratsko, pa kako da mugu!?
in namesto da so se trgovci ukvarjali s tem, kako čim hitreje čim več blaga prepeljati od enega do drugega kupca, so se morali ukvarjati z najemanjem cele vojske, da je prevoz zaščitila pred pirati, s čimer se je podražala trgovina in zmanjšala količina ter kakovost prevažanega blaga
Zakaj bi se pa zmanjšala kakovost prevažanega blaga na račun Robin Hooda?
Se zavedaš, da s takšnimi primerjavami v srednjeveškem ali kmečkem stilu kršenje avtorskih pravic enačiš s krajo, pa ti niti to ne uspeva resno? Yes, I get the point! ...že najmanj 100x zlajnan argument, btw!
Kot da se trgovci danes ukvarjajo s prodajo, logistiko, implementacijo programske zaščite, za hobi pa še s pravom, birokratskimi zadevami in zaščito avtorskih pravic...
Kaj pa če si predstavljam požrešnega, pohlepnega in skorumpiranega trgovca, z miljardami zalog hitro pokvarljivega kruha (ki ga btw. poceni kupi pri peku), ki bi ga lahko prodal med zgolj 1 milijon najbogatejših prebivalcev, vojska pa iz varnostnih razlogov tovori le pakete po 100 štruc naenkrat (...omeji hitrost, zmanjša količina in zviša cena, kot praviš)! 80% paketov srečno prispe na cilj (direktno v roke kupcem), 20% pa pade v roke Robin Hoodu... Get my point? Ja, sj vem, grdi lopov lopasti, enostavno pa nočete gledati "out of the box"!
Pa kaj če po vsem tem pred 500 leti ni bilo potrebe, smo pač bolj kompleksna družba! Na račun trgovca (oz. kupca) pač zasluži še "vojska", so what? Dokler je kupec pripravljen plačati ceno in se na trgu ne pojavi isti izdelek ceneje, lahko povišanje cene trgovec upraviči tudi na druge načine, ni potrebe po piratih, dovolj je že unikat in pohlep! V skrajnem primeru se tvoja logika podre in cena izdelka je na trgu posledično lahko nižja ravno na račun piratov (da, kao "konkurenca", ki poskrbi da unique art posledično ne dobi nalepke "unique price")! Ajd, napletem še "bla bla", da bo lažje:
"in namesto da so se trgovci ukvarjali s tem, kako čim hitreje čim več blaga prepeljati od enega do drugega kupca, so se morali ukvarjati z najemanjem cele vojske, da je prevoz zaščitila pred pirati..." ...vseeno marsikdaj neuspešno! Robin Hood gang bang band postavi zasedo. Zajame trgovca, tovor in vojsko! Tovor se po treh mesecih in dveh dneh delno znajde na črnem trgu po polovični ceni... Trgovec enostavno mora (če hoče ostati trgovec) konkurirati na trgu z realno ceno za original+račun!
...pa pustimo ves zgornji mumbo jumbo, kjer nismo sposobni skonvergirat!
Ok, recimo, da je copy-paste oz. kršenje avtorskih pravic enako kraja!? Avtorji zagovarjajo to stališče? Založbe zagovarjajo to stališče?
Plagiatorstvo (in vsaj 1/3 slovenske glasbene scene, če hočete konkreten primer...in ti umetniki bi še $$$! Kultura naroda in kvaliteta pa v tem primeru dejansko pada na ta račun, ravno nasprotno, ne na račun piratiziranja, kot je menda trdil Okapi?) je pa potem kaj? Opažam, da s tem nimate problemov... Tu se debata konča!
PS: Dejmo najprej to rešit, pol mi pa lahko vstavite čip v čelo in se družno lotimo še piratov! Jeb** jim sunce piratsko, pa kako da mugu!?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: lexios ()
marS ::
kakšen odnos pa imate to milijarde produktov na ClickBank? Recimo e-knjige tam? Kjer ti zapakira public domain vsebino (jo s kakim programom preoblikuje - razvrsti besede) in veselo prodaja naokol? pa private label rights produkti, kjer si celo ti avtor??
mislim kakšno avtorstvo je to? Sedaj obstaja cel diapazon licenc - od malenkostnega do 100% avtorja?
To je popolnoma razvodenelo! Tuki se govori o nekaj par top brandih ki grmadijo težke milijarde, vsi ostali drobtinice, sedaj pa bi pa kar diktirali kako naj bo! malo morgen....
mislim kakšno avtorstvo je to? Sedaj obstaja cel diapazon licenc - od malenkostnega do 100% avtorja?
To je popolnoma razvodenelo! Tuki se govori o nekaj par top brandih ki grmadijo težke milijarde, vsi ostali drobtinice, sedaj pa bi pa kar diktirali kako naj bo! malo morgen....
...no more heroes...
https://ilbis.com/
https://ilbis.com/
Okapi ::
Prosim poišči en citat, na osnovi katerega lahko sklepaš, da kdo nima problemov s plagiatorstvom.
Plagiatorstvo (in vsaj 1/3 slovenske glasbene scene, če hočete konkreten primer...in ti umetniki bi še $$$! Kultura naroda in kvaliteta pa v tem primeru dejansko pada na ta račun, ravno nasprotno, ne na račun piratiziranja, kot je menda trdil Okapi?) je pa potem kaj? Opažam, da s tem nimate problemov... Tu se debata konča!
Drugače pa imaš prav, zame se tu debata konča, ker ne mislim pazit na vsako zapisano besedo, da mi ne bi moderator brisal polovice postov in grozil s sankcijami.
O.
Tear_DR0P ::
Dejstvo je, da se intelektualna lastnina lahko reproducira v praktično neomejenih količinah za zanemarljivo ceno.
pa se ti zavedaš da glavni strošek intelektualne lastnine ni reprodukcija ampak že sama produkcija.
Ne znaš videti stvari drugače kot črno-belo?
občasno vidim rdeče pred očmi, na kaki paradi pa tudi mavrico :D
preposlušal sem pol jamenda in večina muske tam gor je crap, proti neki glasbi z resno produkcijo, tudi večina video vsebin na vimeotih, utubih in podobnem je crap. Biseri kot je Diablo Swing Orchestra, OK GO, Trash80 ... na glasbeni sceni ali pa The hunt for Gollum na filmski sceni so redkejši kot zvezde v vesolju. Produkcija avtorskih vsebin je draga, pa še vedno se najdejo dobri producenti, ki znajo svoje vsebine ponuditi brezplačno. ampak ne, večina ljudi raje piratizira kao slabo produkcijo avtorjev, ki so se odločili da želijo dobiti denar zanjo - dajte svoj glas dobrim avtorjem, ki talajo zastonj
ignoriranje potreb/želja trga s strani založb, ki raje lobirajo, kot da bi se prilagodile
in pustite požrešne založbe, naj same poslušajo svojo zanič glasbo in gledajo svoje zanič nanizanke - konzumirajte vsebine tistih, ki so se prilagodili.
Poldi112 - fino bi bilo, če tudi ostali kdaj pogledate malo bolj raznobarvno - produkcija je draga, brezplačna roba pa pogosto ne dosega kakovosti plačljive. in ker nihče ne preganja piratiziranja, je pač bolj elegantno skopirat nekaj in nekoga oškodovati, pa vseeno uživati v dobri vsebini, kakor pa plačati ali pa uporabiti brezplačne alternative.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
MrStein ::
Dejstvo je, da se intelektualna lastnina lahko reproducira v praktično neomejenih količinah za zanemarljivo ceno.
pa se ti zavedaš da glavni strošek intelektualne lastnine ni reprodukcija ampak že sama produkcija.
Eeee... a je dejansko kdorkoli, samo en sodelujoč, v tej debati, ki tega ne ve? Mislim to je osnova. Štetje do deset, potem pa pride seštevanje, odševanje in tako dale.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
marS ::
en dober komentar - sicer iz Razgledi.net - dobro odraža trenutno stanje:
Anika - Ana M. Mayerhold je rekel/rekla:
sreda, 29. september 2010 ob 08:04
Levo desna paradigma je mimo; ti vs. korporacije
Barry Ritholtz, 27.09.2010
V vsaki generaciji se izvrši velik sekularen premik in zatrese obstoječo paradigmo. To se dogaja v industriji, financah, literaturi, športih, obrti, tehnologiji, zabavni industriji, potovanju, komunikacijah itd.
Rad bi pretehtal premik paradigme, ki se dogaja v politiki.
Dolgo časa je ameriško politiko definirala levo/desna dinamika. Bili so liberalci nasproti konzervativcem v zvezi z različnimi vprašanji: za-življenje nasproti za-izbiro, zniževanje davkov nasproti večje potrošnje, za vojno nasproti mirovnikom, za zaščito okolja nasproti ekonomski rasti, za sindikate nasproti brez sindikatov, poroka istospolnih nasproti družinskim vrednostim (vrednotam), izbira šole nasproti javnemu šolstvu, regulacije nasproti prostim trgom.
Nova dinamika pa se je preselila drugam, mimo levo/desne paradigme. Zdaj živimo v dobi, ki jo določa naraščajoči vpliv korporacij in avtoritete nad posameznikom. Ti dve >>interesni skupini<< - komaj lahko zadržujem zasmehljivo puhanje nad to frazo - sta si bili v laseh na vrat na nos več desetletij, kar nas je nato udarilo v glavo kot finančni kolaps in reševalni svežnji. Povsod, kjer je gosta koncentracija bogastva in vpliva, pride do zlorabe moči. Posameznik je bil skoraj popolnoma izrinjen iz političnega procesa zaradi korporacijskega denarja in posledično njenega zakonodajnega vpliva, prispevkov za volilne kampanje in celo omejevanja pravic do prostega govora.
To ni bleščeč uvid, a je prav gotovo spregledan in neupoštevan. Zdaj je posameznik tisti, ki z debato stoji nasproti korporacijam - in človeštvo izgublja.
Pomislite:
- veliko regulatornih pravil, ki urejajo energijo in bančni sektor, so napisale korporacije;
- največji vpliv pri zakonodajnih glasovih ima korporacijsko lobiranje
- sposobnost korporacije, da razširi copyright daleč nad tistim, kar izvorna zaščita vsebuje pri uporabi javnih del, za zasebno korporacijsko uporabo;
- PAC (Political Action Committee) in volilne kampanje, ki jih financirajo korporacije, daleč presegajo donacije posameznikov;
- pravica posameznikov, da zahtevajo odškodnino na sodišču, je bila na udaru več desetletij in omejevana;
- DRM (Stands for "Digital Rights Management." DRM refers to a collection of systems used to protect the copyrights of electronic media. These include digital music and movies, as well as other data that is stored and transferred digitally. For example, the Apple iTunes Music Store uses a DRM system to limit the number of computers that songs can be played on. Each audio file downloaded from the iTunes music store includes information about the owner of the file and how many times the file has been transferred. The protected files will not play on computers that have not been authorized to play the music.) in zaščita vsebin zniža posameznikovo možnost uporabe kupljenih vsebin, kakor bi jim sicer ustrezalo;
- zaščite patentov se neprestano tanjšajo. Korporacije z globokimi žepi lahko uzurpirajo invencije kolikor hočejo in kadar hočejo;
- vrhovno sodišče je uredilo tako, da imajo korporacije pravico prostega govora enako ljudem (Toliko o izvornem namenu!)
Nobeden izmed teh konfliktov ni konflikt demokratov vs. republikanci, temveč so vprašanja korporacij vs. vprašanja posameznika.
Tistim, ki ste obtičali v stari levo/desni debati, manjka večja slika - širši pogled Pomislite na tisto o reševalnih svežnjih: desno krilo je izsvežnjilo vse od teh velikih bank, Fannie Mae in AIG v prvi vrsti; potem pa so levo-krilni nadaljevalci nadaljevali z metanjem še več denarja v to ognjeno brezno.
Kakšno razliko je sploh naredila desno/leva dinamika? Skoraj nobene kakor koli in kar koli vzamemo?
Kaj pa v zvezi s trošenjem oziroma porabo države? Dva prejšnja predsednika sta bila predstavnika leve oziroma desne paradigme - oba pa sta izjemno veliko trošila, sponzorirala osebno znižanje davkov, plužila denar v vojaške avanture in povzročila ogromen primanjkljaj. Ali se levo/desno res razlikuje, ko pridemo do primanjkljaja in fiskalne odgovornosti? (Očitno, ne.)
Do česa pridemo, ko ne moremo več razlikovati med dejanji levih in desnih? Če te dinamike ne moremo več jasno razlikovati, kaj se zgodi, zakaj je tako mnogo naših debat uokvirjenih v levih in desnih terminih?
V mnogočem je ameriška družba naraščajoče manj >>poročena<< s to dinamiko. Party Affiliation (pripadnost stranki) pada, podpora kongresu je izjemno nizka, udeležba volivcev je nizka.
Priča pa smo že nekakšnemu povratnemu udarcu proti koncentraciji korporacijske moči. Korporativna sredstva obveščanja se znatno zamenjujejo z vsebinami uporabnikov - narašča pomembnost You Tube-a in blogov za uporabnike informacij (posebej še mlajših). Delež neodvisnih volilcev narašča pri volitvah elektorjev. In sumim, da velik delež nasprotovanja proti konceptu >>Agencije za zaščito finančnih uporabnikov<< Elizabeth Warren vodi nepoosredno v ta boj med korporacijami in posameznikom.
A bojna črta med dvema skupinami je komaj začrtana. Pričakujem pa, da bo ta boj določal ameriško politiko v naslednjem desetletju.
Keynes vs Hayek? Friedman vs Krugman? To so napačne debate intelektualcev. Gre za ti vs. Tony Hayward, ti vs. izvršni direktorji BP, ti vs. Lloyd Blankfein, vs. izvršni direktorji Goldman Sachsa. In neprestano izgubljaš ...
Torej: >>Če vidiš svet v terminih levi&desni, potem stvarno sploh ne vidiš sveta ... >>
Kaj pa v Sloveniji? Ali bi lahko ugotovili isto? Ali obstaja razlika med levimi in desnimi, ali nam dinamika med njima prinaša boljše in pravičnejše rešitve, ali pa je vse podrejeno enemu velikemu neznanemu nevidnemu >>lutkarju<<, ki upravlja slovenske finance? Zbudimo se ...
Anika - Ana M. Mayerhold je rekel/rekla:
sreda, 29. september 2010 ob 08:04
Levo desna paradigma je mimo; ti vs. korporacije
Barry Ritholtz, 27.09.2010
V vsaki generaciji se izvrši velik sekularen premik in zatrese obstoječo paradigmo. To se dogaja v industriji, financah, literaturi, športih, obrti, tehnologiji, zabavni industriji, potovanju, komunikacijah itd.
Rad bi pretehtal premik paradigme, ki se dogaja v politiki.
Dolgo časa je ameriško politiko definirala levo/desna dinamika. Bili so liberalci nasproti konzervativcem v zvezi z različnimi vprašanji: za-življenje nasproti za-izbiro, zniževanje davkov nasproti večje potrošnje, za vojno nasproti mirovnikom, za zaščito okolja nasproti ekonomski rasti, za sindikate nasproti brez sindikatov, poroka istospolnih nasproti družinskim vrednostim (vrednotam), izbira šole nasproti javnemu šolstvu, regulacije nasproti prostim trgom.
Nova dinamika pa se je preselila drugam, mimo levo/desne paradigme. Zdaj živimo v dobi, ki jo določa naraščajoči vpliv korporacij in avtoritete nad posameznikom. Ti dve >>interesni skupini<< - komaj lahko zadržujem zasmehljivo puhanje nad to frazo - sta si bili v laseh na vrat na nos več desetletij, kar nas je nato udarilo v glavo kot finančni kolaps in reševalni svežnji. Povsod, kjer je gosta koncentracija bogastva in vpliva, pride do zlorabe moči. Posameznik je bil skoraj popolnoma izrinjen iz političnega procesa zaradi korporacijskega denarja in posledično njenega zakonodajnega vpliva, prispevkov za volilne kampanje in celo omejevanja pravic do prostega govora.
To ni bleščeč uvid, a je prav gotovo spregledan in neupoštevan. Zdaj je posameznik tisti, ki z debato stoji nasproti korporacijam - in človeštvo izgublja.
Pomislite:
- veliko regulatornih pravil, ki urejajo energijo in bančni sektor, so napisale korporacije;
- največji vpliv pri zakonodajnih glasovih ima korporacijsko lobiranje
- sposobnost korporacije, da razširi copyright daleč nad tistim, kar izvorna zaščita vsebuje pri uporabi javnih del, za zasebno korporacijsko uporabo;
- PAC (Political Action Committee) in volilne kampanje, ki jih financirajo korporacije, daleč presegajo donacije posameznikov;
- pravica posameznikov, da zahtevajo odškodnino na sodišču, je bila na udaru več desetletij in omejevana;
- DRM (Stands for "Digital Rights Management." DRM refers to a collection of systems used to protect the copyrights of electronic media. These include digital music and movies, as well as other data that is stored and transferred digitally. For example, the Apple iTunes Music Store uses a DRM system to limit the number of computers that songs can be played on. Each audio file downloaded from the iTunes music store includes information about the owner of the file and how many times the file has been transferred. The protected files will not play on computers that have not been authorized to play the music.) in zaščita vsebin zniža posameznikovo možnost uporabe kupljenih vsebin, kakor bi jim sicer ustrezalo;
- zaščite patentov se neprestano tanjšajo. Korporacije z globokimi žepi lahko uzurpirajo invencije kolikor hočejo in kadar hočejo;
- vrhovno sodišče je uredilo tako, da imajo korporacije pravico prostega govora enako ljudem (Toliko o izvornem namenu!)
Nobeden izmed teh konfliktov ni konflikt demokratov vs. republikanci, temveč so vprašanja korporacij vs. vprašanja posameznika.
Tistim, ki ste obtičali v stari levo/desni debati, manjka večja slika - širši pogled Pomislite na tisto o reševalnih svežnjih: desno krilo je izsvežnjilo vse od teh velikih bank, Fannie Mae in AIG v prvi vrsti; potem pa so levo-krilni nadaljevalci nadaljevali z metanjem še več denarja v to ognjeno brezno.
Kakšno razliko je sploh naredila desno/leva dinamika? Skoraj nobene kakor koli in kar koli vzamemo?
Kaj pa v zvezi s trošenjem oziroma porabo države? Dva prejšnja predsednika sta bila predstavnika leve oziroma desne paradigme - oba pa sta izjemno veliko trošila, sponzorirala osebno znižanje davkov, plužila denar v vojaške avanture in povzročila ogromen primanjkljaj. Ali se levo/desno res razlikuje, ko pridemo do primanjkljaja in fiskalne odgovornosti? (Očitno, ne.)
Do česa pridemo, ko ne moremo več razlikovati med dejanji levih in desnih? Če te dinamike ne moremo več jasno razlikovati, kaj se zgodi, zakaj je tako mnogo naših debat uokvirjenih v levih in desnih terminih?
V mnogočem je ameriška družba naraščajoče manj >>poročena<< s to dinamiko. Party Affiliation (pripadnost stranki) pada, podpora kongresu je izjemno nizka, udeležba volivcev je nizka.
Priča pa smo že nekakšnemu povratnemu udarcu proti koncentraciji korporacijske moči. Korporativna sredstva obveščanja se znatno zamenjujejo z vsebinami uporabnikov - narašča pomembnost You Tube-a in blogov za uporabnike informacij (posebej še mlajših). Delež neodvisnih volilcev narašča pri volitvah elektorjev. In sumim, da velik delež nasprotovanja proti konceptu >>Agencije za zaščito finančnih uporabnikov<< Elizabeth Warren vodi nepoosredno v ta boj med korporacijami in posameznikom.
A bojna črta med dvema skupinami je komaj začrtana. Pričakujem pa, da bo ta boj določal ameriško politiko v naslednjem desetletju.
Keynes vs Hayek? Friedman vs Krugman? To so napačne debate intelektualcev. Gre za ti vs. Tony Hayward, ti vs. izvršni direktorji BP, ti vs. Lloyd Blankfein, vs. izvršni direktorji Goldman Sachsa. In neprestano izgubljaš ...
Torej: >>Če vidiš svet v terminih levi&desni, potem stvarno sploh ne vidiš sveta ... >>
Kaj pa v Sloveniji? Ali bi lahko ugotovili isto? Ali obstaja razlika med levimi in desnimi, ali nam dinamika med njima prinaša boljše in pravičnejše rešitve, ali pa je vse podrejeno enemu velikemu neznanemu nevidnemu >>lutkarju<<, ki upravlja slovenske finance? Zbudimo se ...
...no more heroes...
https://ilbis.com/
https://ilbis.com/
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Poslanci EP o avtorstvu v digitalni dobi znova septembraOddelek: Novice / Avtorsko pravo | 7173 (5441) | [D]emon |
» | Evropski parlament želi ločiti iskalnike od ostalih dejavnosti Googla in konkurenceOddelek: Novice / Tožbe | 7476 (6062) | TheJack |
» | Evropski parlament zavrnil ACTO (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Avtorsko pravo | 25547 (22800) | [D]emon |
» | Evropski parlament podprl posredovanje podatkov o letalskih potnikih ZDAOddelek: Novice / Zasebnost | 9470 (7694) | Senitel |
» | Evropski parlament potrdil resolucijo o sporazumu ACTAOddelek: Novice / Avtorsko pravo | 4258 (2929) | psytoma |