Ubuntu.si - Kot kaže, pred Linuxom pada še ena "trdnjava" - Linux namreč z letošnjim letom resno vstopa na področje CAD aplikacij. Podjetje Bricsys je namreč izdalo Linux različice svojega komercialnega CAD programa Briscad.
Komercialna različica Briscada stane od 300 do 400 EUR (odvisno od dodatkov, ki jih kupimo), na voljo pa je tudi brezplačna 30-dnevna preiskusna različica. Bricsys na svoji spletni strani nudi predpripravljene namestitvene pakete za Ubuntu, Fedoro in OpenSuse oziroma splošen namestitveni paket za katerokoli distribucijo Linuxa. Briscad podpira tudi AutoCAD .dwg datoteke, primerjava pa kaže, da gre za povsem zmogljiv program.
Konec leta pa pričakujemo tudi izid CAD programa DraftSight za Linux. Program je brezplačen (podjetje trži tehnično pomoč) in trenutno na voljo že za okolje Windows in Mac, vsebuje pa polno podporo za .dwg in .dxf datoteke. Kot poročajo v forumu, pa Windows različica preko Wine API vmesnika že deluje v Ubuntuju.
Mešaš OS in aplikacije. Razen če misliš na celotno uporaniško izkušnjo, ki ti jo omogoča OS (OS + aplikacije). Potem imaš mogoče prav, vendar je desktop linux v zadnjih nekaj letih izjemno napredoval in je mogoče le še kakšnih par let za windowsi.
Prvi vtis- zgleda spodobno/luštno. Se pa vidi vpliv closed sourcea. Stvar ima vse knjižnice v svoji mapi in linka samo nanje.
Druga stvar, na katero sem alergičen, je wxGTK. bricscad se, kot kaže linka na priloženi wxGTK. To je sicer logično, ker je na več platformah, le wxXXX zadeve mi niso všeč, ker so počasne ko krave pa relativno nestabilne. Dobro, verjetno tu wx ne počne bogvekaj, pa vseeno mi nekako ne sede.
O samem CADu pojma nimam. Bo treba prebrat navodila.
Tkole je Vzhodna Nemčija dohitevala Zahodno, da jo čimprej prehiti. Iz leta v leto so se bližal. Trabantje in Wartburgi so bili Mercedesu in BMW-ju vedno bolj za petami.
Osnovnih CAD programov uporabljajo tisti, ki ne znajo kaj dosti delat s temi orodji, ostali pa uporabljajo bolj specifična CAD orodja, ki so namenjena njihovi branži in delu.
Dobra novica. Tole je bil moj glavni argument ne-prehoda na linux, saj veliko uporabljam ACad. Ta program je pred 10 leti bil prava bomba... hiter, odziven, brez navlake. Zadnja verzija (2011) je le še senca tistega. Program crkuje, nafila memorijo ko keks (4GB mu je premalo!!!!), je počasen, neodziven, nalaga se mi 100 let, vsebuje pa miljardo funkcij, ki jih nikoli ne potrebujem, pa vseeno, ko hočem kaj specifičnega narest, ugotovim, da tega še vedno ne morem.
Imam doma en starejši laptop, pa da probam tole čudo oz. vsaj free verzijo, ko bo.
odvisno od poklica a ne, kakor koli obrneš so v arhitekturi (naprednejši) BIM programi zaenkrat še preveč okorni in omejeni, da bi se prijeli. Razen v okoljih kjer so zadovoljni s štancanjem generičnih rešitev in pa pri nekaj res izjemno zahtevnih delih, kjer so imeli sredstva, da si popolnoma prikrojijo program.
na linuxu je bil pro/engineer, ki je kar spodobna zadeva, zdaj pa ni vec ze ene dve verziji se mi zdi. so pa vsi programi za analize na lin, ansys, abaqus..., predvsem zaradi razsirjenosti lin clusterjev.
Jaz mislim, da zagovornikom inferiornosti linuxa kot celotnega ekosistema počasi zmanjkuje argumentov. Ostale so jim praktično samo še igre in Adobe Photoshop (ki ga seveda absolutno nujno potrebujejo).
Rad bi vas samo prekinil za trenutek. Operacijski sistem, ki mu vi pravite Linux, je v resnici GNU/Linux, oziroma, kot mu zadnje čase pravim sam, GNU plus Linux. Linux ni operacijski sistem sam po sebi, ampak je samo eden od Prostih komponent celotnega sistema GNU, ki si pri delovanju pomaga z GNU corelibsi, osnovnimi orodji za delo z ukazno lupino (vključno z ukazno lupino GNU bash) in ostalimi komponentami, nujno potrebnimi za delovanje operacijskega sistema, kot ga definira standard POSIX.
Ogromno število uporabnikov osebnih računalnikov danes vsakodnevno uporablja modificirano verzijo sistema GNU, brez, da bi se tega zavedali. Zaradi čudnega spleta okoliščin pa večina teh ljudi verzijo GNUja, ki se najbolj pogosto uporablja, imenujejo "Linux", in mnogo jih sploh ne ve, da gre v bistvu za sistem GNU, ki ga je razvil GNU project.
V resnici obstaja Linux, in ti ljudje ga uporabljajo, ampak Linux je samo del operacijskega sistema. Linux je jedro - program v sistemu, ki ostalim programom dodeljuje uporabo same strojne opreme računalnika. Jedro je pomemben del operacijskega sistema, ampak samo po sebi neuporabno; funkcionira lahko samo v konteksu celotnega operacijskega sistema. Linux se največkrat uporablja v kombinaciji z sistemom GNU: Celoten sistem je v bistvu GNU, z dodanim Linuxom - GNU plus Linux ali GNU/Linux. Vse tako imenovane "Linux" distribucije so v bistvu distribucije GNU/Linuxa.
Lepo da je, res pa je tudi, da pri bolj specifičnih programih, ki stanejo velike denarje, pade glavna prednost linuxa (cena) v zanemarljiv delež (Windows 100EUR, aplikacija 5000EUR, delovni dan zaposlenega bruto 100+EUR). Žal so Windowsi upoštevaje vse to skoraj zastonj.
no vrhunsko, samo še če bi module ki jih uporabljam v acad portali na to bi blo vrhunsko
@gzibret: se popolnoma strinjam s teboj. Zame zadnji res uporabni acad je bila verzija 2008 pa še ta pogojno. Novi acadi so res le še bleda senca grajena na stari slavi samo kaj čmo ko pa moduli za druge cade ne obstajajo, da ne omenjam koliko errorjev mi vrže ven AutoCAD Map 3D 20011. Vsaj 2x dnevno se vsipa
ZeroOne: hvala. Nismo vedeli, da je Bog troedin. Pardon, dvoedin. Si pa nakazal na velik probelm Linuxa. Zato ker geeki mislijo, da se uporabniki hočejo zavedati takih Stallmanovskih nebuloz, je Linux na namizju nekje tam kjer je. Briga uporabnika kdo kdaj kaj s kakimi višjimi nameni. Da je zadeva poceni je fajn, pa da deluje (pomeni: da vsak janez hitro skapira kako se stvari naredijo brez /etc/), pa če je še fensi, še toliko boljše.
Linux (pri nas smo imeli RHEL, zdaj po novem pa mislim da Novell) NI ZASTONJ. v superracunalnikih se pa uporablja najvec zaradi preizkušenosti oz. tradicije ter bojda slabega nacina licensiranja MS win (glede na st. coreov), ki je itak newbie na podrocju. sicer smo pa mi imeli gui, prek mreže pač, moznosti ssh pa po defaultu ni bilo (mogoce je bilo drugace za notranjo mrezo, ne vem). ni pa treba besed izgubljati, da uporabniska izkusnja z gui prek mreze ni ravno najjača. tukaj imajo win občutno prednost imo.
btw, ce niste razumeli, se je ta pro/e, ki je bil dolgo casa na lin, umaknil z njega nedavno zaradi zanemarljivega deleza uporabnikov baje.
To se dogaja že 10 let, kljub temu so Windowsi vedno bolj "kapitalistični", Linux pa "socialističen". Zaostaja, z drugimi besedami.
V bistvu ne. Namreč - razvij Windowsev se pač ustavlja, ker nekega hudega preboja več en more biti. Linux pa Windows dohiteva. RAzlika je vsako leto manjša.
To se dogaja že 10 let, kljub temu so Windowsi vedno bolj "kapitalistični", Linux pa "socialističen". Zaostaja, z drugimi besedami.
V bistvu ne. Namreč - razvij Windowsev se pač ustavlja, ker nekega hudega preboja več en more biti. Linux pa Windows dohiteva. RAzlika je vsako leto manjša.
Seveda pa verjamem, da marsikoga to boli.
Njegov problem.
tale tvoja telovadba me mal spominja na Hair "... of moving paper fantasy, listening for the new told lies" linux je tm nekje kot je bil leta 95. cca 10 let zadi.
Zeroone: tako kot ti je bilo že nekajkrat rečeno, veliki večini uporabnikov OS ni religija kot je to tebi. In uporabniki tvojega kalibra so tisti, ki to alternativo držijo na tistem ušivem procentu trga, ki ga ima.
A ni nemški Volkswagen od svojega dobavitelja CAD opreme zahteval port na Linux pred leti?
Za linux obstaja Siemens NX 7.5 (Unigraphics), ki deluje na 64bit linux. Uradno je podprt za SLED distribucijo. To je dokaz, da za linux še vedno obstajajo modelirniki najmočnejšega formata. Res pa je, da cenejših in čedalje bolj popularnih modelirnikov pa ni za linux. Konkurenca NX 7.5, Catia 6 pa ni več za linux/unix. To je zanimivo, ker so v PSA Peugeot Citroën, BMW in še nekaj manjših večino pisarn portali na SUSE.
Vsak korak se pozna. Včasih je bil Linux zadaj, kar se tiče prijaznosti do uporabnika, zdaj je tu že povsem izenačil. Povsem izenačen je tudi pri podpori strojne opreme, čeprav nekaterih gonilnikov še vedno ni mogoče tako zlahka dobit. Počasi a vztrajno izenačuje tudi na področju pokritosti s programsko opremo. Igre za zdaj sicer še krepko šepajo, ampak tudi tu se utegne zelo kmalu stanje drastično izboljšati. DirectX bo, pa čeprav pred časom tega nikoli ne bi verjel, počasi izgleda prijadral tudi do Linuxa. Je v slednjem več dobrega ali slabega je verjetno za mnoge stvar razprave, po mojem je to odlična novica.
Dan, ko bo Linux alternativa Windowsom za slehernega uporabnika, ne glede na to, ali namerava poganjati igre, poslovne aplikacije, ali pa le za občasno brskanje po spletu in urejanje besedil.
tale tvoja telovadba me mal spominja na Hair "... of moving paper fantasy, listening for the new told lies" linux je tm nekje kot je bil leta 95. cca 10 let zadi.
Povsem izenačen je tudi pri podpori strojne opreme, čeprav nekaterih gonilnikov še vedno ni mogoče tako zlahka dobit.
A zato je zdaj prišlo do tistega KDE fiascota, ko so pogruntali da OSS 3D gonilniki lažejo o svojih sposobnostih izrisovanja in se je zadeva gladko sesula pri PS2.0 blur filtru. Me zanima kaj se zgodi če poženeš en profesionalen CAD program na eni izmed teh distrojev (ki imajo vsi originalno OSS gonilnike) in kako lepo ti zadeva v obraz eksplodira.
Kot kaže, pred Linuxom pada še ena "trdnjava" ---------------------------------------------- Kot je že nekdo omenil (vsaj po mojih podatkih), PRO-E deluje na linux sistemih že dobrih 10 let. Na Unix-u pa v bistvu od samega začetka. Spomnim se starega indiana od Silicon Graphic-a iz daljnega 97. Pa tudi vsi bolj resni CAD/CAM soft. (CATIA,nekdaj IDEAS,.. ) so tekli, in to celo ekskluzivno, na unix-u in kasneje na linuxu. M$ je prišel v igro precej kasneje. Kar se pa tiče samega OS-a pa je linux-ovo jedro svetlobno leto PRED M$. Res pa je da za navadnega smrtnika manjka podpora da bi lahko sploh dojel razlike. Pa še tole... Dejte si že enkrat razjasnit o čem govorite! Tu mislim na pod sklope OS-ov: FS,Jedro,GUI,Soft,... In pa na distribucije pod Linux oznako, ki zajemajo vse tole.
Kar se pa tiče samega OS-a pa je linux-ovo jedro svetlobno leto PRED M$. Res pa je da za navadnega smrtnika manjka podpora da bi lahko sploh dojel razlike. Pa še tole... Dejte si že enkrat razjasnit o čem govorite! Tu mislim na pod sklope OS-ov: FS,Jedro,GUI,Soft,... In pa na distribucije pod Linux oznako, ki zajemajo vse tole.
Daj razloži mi, inženir inženirju, kaj je tako superiornega na Linux kernelu pred NT kernelom. Pa ne skoparit s podrobnostmi, ne govoriš z laikom.
Lahko se tud dotakneš kakih FSov, varnostnega modela in ostalih stvari ki niso vedno striktno del samega jedra, a še vedno so načeloma kritični deli OSa.
A ni nemški Volkswagen od svojega dobavitelja CAD opreme zahteval port na Linux pred leti?
Za linux obstaja Siemens NX 7.5 (Unigraphics), ki deluje na 64bit linux. Uradno je podprt za SLED distribucijo. To je dokaz, da za linux še vedno obstajajo modelirniki najmočnejšega formata. Res pa je, da cenejših in čedalje bolj popularnih modelirnikov pa ni za linux. Konkurenca NX 7.5, Catia 6 pa ni več za linux/unix. To je zanimivo, ker so v PSA Peugeot Citroën, BMW in še nekaj manjših večino pisarn portali na SUSE.
Zanimiva bo še tale borba
Po eni strani se MS dogovarja z Dassaultom, da so pač malo bolj povezani med seboj (se ve zakaj), po drugi strani pa se v firmah vedno bolj uvaja Linux
Bistvenih razlik v kernelin ravno ni. Glede gonilnikov se stvari dnevno izboljšujejo. Glede podpore raznemu softweru takisto. DirectX prihaja (bo novica v kratkem). V glavnem, na vseh področjih Linux dohaja ali celo prehiteva Windows.
Nekatere je seveda groza. Zlasti take, ki so se zalockali na en sam sistem in so preleni za učenje česa novega.
no vrhunsko, samo še če bi module ki jih uporabljam v acad portali na to bi blo vrhunsko
@gzibret: se popolnoma strinjam s teboj. Zame zadnji res uporabni acad je bila verzija 2008 pa še ta pogojno. Novi acadi so res le še bleda senca grajena na stari slavi samo kaj čmo ko pa moduli za druge cade ne obstajajo, da ne omenjam koliko errorjev mi vrže ven AutoCAD Map 3D 20011. Vsaj 2x dnevno se vsipa
MadPanter.... škoda, da ne poznaš še starejših verzij, recimo acad 14 ali pa acad2000. Upam si trdit, da je bila štirinajstica najbolj uporaben program v zgodovini. In zmore skoraj vse, kar zmore najnovejši danes (vsaj glede tistega, kar jaz rabim). No, sicer so res dodali nekaj uporabnih malenkosti, ampak spet nič takega, kar si že sam ne bi prej sprogramiral ali kaj takega, kar je zame bistveno.
DirectX prihaja (bo novica v kratkem). V glavnem, na vseh področjih Linux dohaja ali celo prehiteva Windows.
Nekatere je seveda groza. Zlasti take, ki so se zalockali na en sam sistem in so preleni za učenje česa novega.
So be it.
Rajši ne piši novice, preden si pogledaš razliko med DirectX in Direct3D.
Ja, groza nas je tudi nekatere, ki linux uporabljamo že dalj časa, da ga bomo pa morali nekega dne kot primarni sistem po diktatu socialistične, pardon, flossistične zveze delovnega ljudstva. Usability je še vedno (dokazi enaki kot tvoji) zelo zelo v k****.
Za direct ne bom pisal novice jaz. Brez skrbi. Grafikulje niso moje področje.
Ja, groza nas je tudi nekatere, ki linux uporabljamo že dalj časa, da ga bomo pa morali nekega dne kot primarni sistem po diktatu socialistične, pardon, flossistične zveze delovnega ljudstva.
Ne, dovolj bo, če boste ves svoj software legalizirali.
Se pa vidi vpliv closed sourcea. Stvar ima vse knjižnice v svoji mapi in linka samo nanje.
Pač osnovni predpogoj, če hočeš met vsaj pol procenta šans, da bo stvar delala komu izven tvoje hiše. Osnovni plus linuxa je odprtost in njegova največja ranljivost/neuporabnost - niti dve konfiguraciji nista enaki... Zdej pa spesni kakšno resno stvar, brez da inkludaš praktično komplet nabor vseh servisov in knjižnic katere potrebuješ. V folderih, kjer pričakuješ da so. Z vklopljenimi vsemi servisi katere potrebuješ brez ročno potweekanih nastavitev.
PROEngineer je nekoč bil tut na linuxu pa so ga skenslal. Maya je nekoč bila tut na linuxu pa so jo skenslal.
@Matthai: si sploh pogledal nove featureje Windows 7 in 2008 R2?
Na kaj točno misliš ? Ne poznam Winsov, zato me zanima.
Na linux kernelu mi je všeč dokaj hiter razvoj in možnost spremembe ABIja brez pretiranih glavobolov. Pa recimo tweakabilnost. Lahko ga nafrljiš za real-time sistem ali pa za strežnik. Ali pa za desktop, ki je nekje vmes.
PA containerji so recimo nifty, relativno nova pridobitev. Pa koda za firewalling in nasploh network management je cool.
Pa filesistemi. Veliko jih je in niso vsi zlati, sploh pa ne povsod, ampak znajo prit do izraza. Pa elastičnost subsistemov je nice. Tip ugotovi,d a lahko pridobijo na USB performansah 10% če spremenijo neke subsisteme in jih pač spremenijo. Če sprememba vpliva na module, ki so priloženi, se pač predelajo še ti, uporabnik pa vidi samo performance upgrade.
Zdaj ne vem, kaj je na drugi strani, ampak meni je linux kernel tehnično povsem cool.
Aja pa kernel debugging infrastruktura ni slaba. Kernel debugger itd.
Matthai: za novico glede porta DirectX-a na Linux bi pravzaprav ni potreben strokovnjak za grafiko. Namreč, par dni nazaj so razbobnali kako pa bo zdaj zdaj DirectX na Linuxu (kar bi omogočilo bistveno enostavnejše portanje iger), nakar se je izkazalo da gre očitno "le" za Direct3D (directX vljučuje še podporo zvoku, multimedijem, vhodnim napravam...), torej spodnjo plast za izris 3D grafike, ki pa jo že vsak soliden igričarski pogon jemlje kot abstrakcijo (torej lahko izrisuje recimo preko OpenGL).
Glede legalizacije softwarea pa ni potrebno apriori predvidevati, da smo tu vsi ki ne kujemo linuxa v nebo zeleni travničarji in da se nam free beer tudi sicer upira. Istočasno pa tudi upam, da boste tudi linuxarji pokupili kaj enterprise verzij sistema, da vam ne bodo vse flossarske firme pokrepale ali pa se prodale "hudiču". In da se boste že enkrat dogovorili, katera od 220 distribucij je tista taprava, iz katere bo nekaj nastalo. Sicer pa res. Kateri Linux pa rabiš za ta zgoraj omenjeni CAD?
Sicer pa res. Kateri Linux pa rabiš za ta zgoraj omenjeni CAD?
Meni dela na 64-bitnem Gentooju, čeprav je program 32-biten. IMHO bi moral več ali manj povsod, preprosto zato, ker je self-contained. Vse knjižnice in vse ostalo je v mapi, v katero se tgz razrola.
