Zastonj knjiga: Linux na namizju

Matthai, hvala za ves trud. Brez besed sem, z eno besedo odlično.

Ne vidim, kaj toliko komplicirate z založbami.

Skočiš do tiskarja, se zmeniš, počiš denar na mizo in pobereš robo.

Resda založiš denar na začetku, vendar sredstva niso nevemkaj pri "slovenskih" nakladah pa cene bodo veliko nižje in ne bo glavobolov z licencami itd.

In kje je naslednji problem ?

Odkorakaš s knjigo v Mladinsko Knjigo pa še kam in se zmeniš.

Koliko pa je teh založnikov - govorimo o "Mladinski knjigi" in o kom še ?

Vsakomur po želji, a jaz bi to izpeljal sam...

Ma kakih 50 izvodov. Narediš pol palete "za male pare" in piči miško.

Stroški tiska ne naraščajo linearno z naklado. Ko si "čez koleno", so naslednji primerki _bistveno_ cenejši.

Se je pa dobro prej pozanimat in posvetovat s tiskarjem.

Da ne pripraviš zadeve z nekimi detajli, ki bistveno podražijo tisk.

Recimo, ne vem kako je sedaj z barvami. Včasih je bil barvni tisk bistveno dražji.

Danes pa verjetno vsi že imajo itak barvne stroje.

Ravno tako je s papirjem, vpetjem, formatom itd.

Papir je recimo bistven element.Vpliva na ceno, vendar ne smeš iti prenizko in s poceni papirjem otežiti samo branje itditd.


V glavnem, z nekaj dela lahko "razturiš"

Gandalfar je 13. jun 2010 ob 18:29 izjavil:

ker je tisk samo začeten problem distribucije, mogoče?

Ubistvu ti je tisk edini problem pa se tisto je lahko naklada 50 izvodov. Vse ostalo lahko naredis online in sproti. Knjiga bo stala sicer 10% vec, vendar je to edina posledica.

na ja edini problem časvno je ša najmanši stroškovno se pa pokrije. raje pr mal večjih produkcijah.

Koliko pa je teh založnikov - govorimo o "Mladinski knjigi" in o kom še

V resnici govorimo o vsaki knjigarni posebej. Če misliš, da bo MK namesto tebe distribuirala knjigo, se kruto motiš.

Poleg tega marsikdo ne ve, da se knjigarne knjig otepajo, ker imajo pač premalo prostora na policah. Prostor na polici knjigarne stane in knjigarna ti ga ne bo šenkala, da boš na njihovih policah sončil svoje knjige.

V resničnem življenju gre nekako takole. Iti moraš do knjigarne, poslovodjo prepričati, da se bo knjiga prodajala, nakar vzamejo 5 knjig, čez tri mesece ugotovijo, da so prodali 2, tri ti vrnejo in nikoli več nobene ne naročijo. In to za vsako knjigarno posebej, ne enkrat za vse knjigarne od MK. Marže knjigarn so 30-50%.

Malo več šans s to knjigo bi imel, če bi se lotil knjižnic, zlasti šolskih. Ampak tudi tam boš porabil veliko ur in km, da jih boš spravil v promet recimo 300 do 500. Potem si pa računaj, a se ti splača.

O.

Okapi je 13. jun 2010 ob 18:57 izjavil:

V resnici govorimo o vsaki knjigarni posebej. Če misliš, da bo MK namesto tebe distribuirala knjigo, se kruto motiš.

Poleg tega marsikdo ne ve, da se knjigarne knjig otepajo, ker imajo pač premalo prostora na policah. Prostor na polici knjigarne stane in knjigarna ti ga ne bo šenkala, da boš na njihovih policah sončil svoje knjige.

V resničnem življenju gre nekako takole. Iti moraš do knjigarne, poslovodjo prepričati, da se bo knjiga prodajala, nakar vzamejo 5 knjig, čez tri mesece ugotovijo, da so prodali 2, tri ti vrnejo in nikoli več nobene ne naročijo. In to za vsako knjigarno posebej, ne enkrat za vse knjigarne od MK. Marže knjigarn so 30-50%.

V resničnem življenju smo postavili in tudi natisnili nekaj knjig, pa tudi nekaj kolegov je izdalo svoje knjige. In pokasiralo kar nekaj kovancev.

Malo več šans s to knjigo bi imel, če bi se lotil knjižnic, zlasti šolskih. Ampak tudi tam boš porabil veliko ur in km, da jih boš spravil v promet recimo 300 do 500. Potem si pa računaj, a se ti splača.

Recimo da pokasiraš €10 po knjigi, torej pomeni 300 knjig €3.000. Vsaj meni se ne zdi drobiž.

Recimo da pokasiraš EUR10 po knjigi, torej pomeni 300 knjig EUR3.000. Vsaj meni se ne zdi drobiž.

Ja, samo če nimaš napeljanih zvez po knjižnicah, boš za to porabil 2-3 mesece časa in za jurja evrov bencina in telefona.

Problem je, ker se zaradi ene knjige ne splača učiti distribucijske obrti, če to prepustiš komu drugemu, boš pa zaslužil mogoče en ali dva evra od take knjige in bil srečen, če boš pokril stroške tiska.

Matthai lahko kaj zasluži edino na državni račun, če bo knjigo prijavil za kakšno subvencijo, ali če bo nekaj sto komadov prodal zavodu za šolstvo ali kaj v tem smislu.

O.

Dvomim. Po moje je daleč najboljša opcija, da se kaj zmeniš s Pasadeno.Oni bodo verjetno tudi znali oceniti, koliko se realno kakšne knjige o Linux-u lahko proda.

Kaj pa kakšna spletna prodaja? Zakupiš kakšno domeno in tam prodajaš? Ali pa moraš zaradi tega ločeno odpreti kakšen s.p.? Kaj pa, če bi v prihodnosti to delal v okviru malega dela (če se bo zakon sprejel)?

Point je, da bi jo očitno nekateri radi brali na papirju.

O.

Glede subvencij - dvomim v uspeh, ker to ni nekaj, kar bi prijavil na ministrstvo za kulturo ali ARRS.

Dosti razpisov je za to. Lahko tudi v okviru istih, ki prevajajo KDE.

JCD je 14. jun 2010 ob 12:58 izjavil:

Ja potem si jo sprintaš, ane?

Ne ravno. Razen če daš v kakšno digitalno tiskarno.

imagodei je 14. jun 2010 ob 12:19 izjavil:

Mogoče sem zgrešil, ampak - a ni point, da je knjiga zastonj? Kako pridemo od tega, da nekdo knjigo ponudi zastonj, do tega, da bi jo dali v tisk in da bi z njo zaslužil 300x10 EUR? (Brane2: "Recimo da pokasiraš EUR10 po knjigi, torej pomeni 300 knjig EUR3.000. Vsaj meni se ne zdi drobiž. "

Zunaj je MNOGO knjig, ki so v on-line verziji zastonj, pa se kljub temu zelo solidno prodajajo na papirju.

In ?

Avtou je zadosti, da ob knjigi ponudi še kak bombonček- recimo on-line update, odgovore na vprašanja itd.

najbrž zato, ker je hotel, da bi se čimbolj širila.

Sedaj jo lahko ponudi še v tiskani obliki tistim, ki na vsak način hočejo klasično knjigo, so pa pripravljeni seči v žep.

V tem primeru ga ne bi motilo niti, če bi kdo sam začel tiskat njegovo knjigo ( če to CC licenca dovoljuje ).

Knjiga bi se toliko bolj širila. Matthai od ekstra naklade ne bi dobil direktno nič, bi pa dobil veliko posredno- zrastlo bi njegovo ime.

Sploh pa, če bi nekdo tretji začel zaračunavati preveč, bi lahko vskočil sam avtor in zbil ceno na željeno raven.