» »

Kapaciteta nasih politikov: Cvikl prepisoval iz Wikipedije

Kapaciteta nasih politikov: Cvikl prepisoval iz Wikipedije

«
1
2

mtosev ::

http://24ur.com/novice/slovenija/cvikl-...

Knjiga 'Prenovljeno pravo Evropske unije' Milana M. Cvikla je prevod iz Wikipedije, ugotavlja docent za evropsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti Matej Accetto. Cvikl njegove navedbe zanika in razmišlja o tožbi.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro
moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013

McHusch ::

Jebenti, jaz pa še ene 10-stranske seminarske o prionih ne smem prepisati z Wikipedije, ampak moram citirati knjige, pregledne članke in SCI-revije.

/sarcasm off

luli ::

Jebenti, jaz pa še ene 10-stranske seminarske o prionih ne smem prepisati z Wikipedije


Šel bi na FDV, pa bi tudi ti lahko! :D

Bor H ::

Ne trdim da je Cviklova obramba resnična ampak je pa možna: Cvikl se je pri izdelavi knjige naslanjal na uradne vire EU, kateri so pa prepisani na wikipedijo.

@nny ::

Obstaja še ena možnost, ki me je prešinila. Večkrat smo morali za vaje na faksu prfoksi obnavljati članke, ki jih je nato uporabila v doktorski dizertaciji. Cela zadeva je lahko celo dvakrat prepisana! Lumpi! :))

Thomas ::

Eni vedo povedat, da Wikipedija prepisuje od Cvikla. Preberejo kaj napiše, prevedejo v angleščino in publish!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

USS Liberty ::

cvikl že ni prepisoval ampak so od njega prepisovali tisti, ki pišejo v wikipedio...
wikipedia se bo pa preimenovala v cviklopedio....
http://en.wikipedia.org/wiki/USS_Liberty_%28AGTR-5%29

PaX_MaN ::

Cvikl se je pri izdelavi knjige naslanjal na uradne vire EU, kateri so pa prepisani na wikipedijo.

Težko, saj so gor večinoma povzetki in citati prav teh uradnih virov - zato bi morali biti povzetki Cvikla čisto drugačni slovnično/besedilno/etc -, v knjigi pa virov niti ni:
Prvi, historični del je pregledni opis zgodovine povezovanja in predvsem vsebine preteklih temeljnih pogodb, napisan dokaj poljudno, brez vsebinskih opomb ali sklicevanja na vire (teh čez celo knjigo ni skoraj nič).

Yohan del Sud ::

Tu sam vidim predvsem problem, da se je podpisal kot "avtor" na 1000 stranski špeh v katerem nima za dva orenk članka svojih prispevkov. Se zgovarja, da je priročnik, ampak tudi priročniki so običajno blizu 100% avtorsko delo. Priročniki res uporabljajo tudi izsledke drugih in je praviloma res v njih manj citatov, je pa zato več navedb z viri... So le bolj poljudnoznastveno kot znanstveno delo. Ma tega, po zdaj prikazanih podatkih tu ni bilo. Cvikl je blefer.
www.strancar.com

djordjevic ::

Yohan del Sud je izjavil:

Cvikl je blefer.

Kot kaže, ja. Obžalovanja in posmeha vredno.

*čakam, da se javijo oboževalci JJ-ja, in prijavijo kaj podobnega za preplonkan Masarykov citat (ako spomin ne vara)*
No grave is deep enough to keep us in chains.

tony1 ::

Tole je prava komedija. Še plonkat ne zna kot je treba... :P

noraguta ::

tony1 je izjavil:

Tole je prava komedija. Še plonkat ne zna kot je treba... :P

čak mal pa sej to ni on plonku.(ja ni kdo tolk naiven , da je pri vsem delu , katerega ima še knjigo napisal)
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

Avenger ::

Pišuka ampak a ni precej osnovnošolsko znanje, kako nek vir 'posvojit' tko da malo obrneš stavke, zamenjaš besede itd., v bistvu poveš isto, ampak nobenemu ne bo kapnilo - prepisal je...???
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

Okapi ::

Ja, ampak tudi to je treba znati. Jaz sem v gimnaziji precej nekih obnov knjig (domače branje, ali kakor smo že temu rekli) pri slovenščini prepisal, in ponavadi dobil boljšo oceno od tistega, od kogar sem prepisoval;)

O.

Pšenični ::

Spet levaki in njihove finte, tokrat menda prepisujejo že enciklopedije. Nekateri morda nič boljši to smatrajo že za napol umetnost. Obojim bi bilo potrebno pregledat mag. naloge - zdaj za to obstajajo že programi. Ziher je le ziher. V glavnem spet eden primerek negativne selekcije. In takle gre menda na delovno mesto, kjer bo vlekel 20 jurjev. Nimam nadaljnih komentarjev.

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Ja, ampak tudi to je treba znati. Jaz sem v gimnaziji precej nekih obnov knjig (domače branje, ali kakor smo že temu rekli) pri slovenščini prepisal, in ponavadi dobil boljšo oceno od tistega, od kogar sem prepisoval;)
Evolucija FTW :)

Ravno tisti, kateri je nekaj pisal pogostoma ne vidi lastnih napak. Tebi je pa prepuščena celotna kreativnost okoli besed ker se ne rabiš več zezati z vsebino :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

solatko ::

Vi se sploh ne zavedate, koliko doktoratov je kopij, oziroma samo prevodov, rezultat so pa razmere v katerih živimo. To je podobno, kot s programsko opremo, ki jo mnogo uporablja v nasprotju z licenco ali pa je sploh piratizirana, plagijatorstvo v naši zabavni glasbi, igračkanje s Slovenijo, kot da bi bila otroško igrišče, s strani politikov.........

Dragi ::

luli je izjavil:

Jebenti, jaz pa še ene 10-stranske seminarske o prionih ne smem prepisati z Wikipedije


Šel bi na FDV, pa bi tudi ti lahko! :D


Sanjaj.
Glih danes sem prek statistike2 oddajal elektronsko verzijo seminarske preko turnitin.com.
Težijo dosti zaradi tega.

USS Liberty ::

Okapi je izjavil:

Ja, ampak tudi to je treba znati. Jaz sem v gimnaziji precej nekih obnov knjig (domače branje, ali kakor smo že temu rekli) pri slovenščini prepisal, in ponavadi dobil boljšo oceno od tistega, od kogar sem prepisoval;)


maš srečo, al pa te je prfoksa mela rada.... meni se je pa zgodila "krivica", sem na gimnaziji od ene sošolke preplonkal domače branje Ana Karenina, pa je ta sošolka dobila oceno 4 jz pa 3....
http://en.wikipedia.org/wiki/USS_Liberty_%28AGTR-5%29

Pšenični ::

"maš srečo, al pa te je prfoksa mela rada.... meni se je pa zgodila "krivica", sem na gimnaziji od ene sošolke preplonkal domače branje Ana Karenina, pa je ta sošolka dobila oceno 4 jz pa 3."

Sem bil eden redkih študentov, ki resnično ni prepisoval ne na dodiplomcu ne na podiplomskem študiju. Sem imel morda zato nekoliko nižje ocene, mislim pa da sem ravno zato nekoliko več odnesel od študija.

Tear_DR0P ::

Šel bi na FDV, pa bi tudi ti lahko!

tam maš Matthaia, ki pregleduje seminarske naloge s SWjem za odkrivanje plagiatov tak da morš it na isti faks ki ga je luli opravil, da ti bo šlo lažje :)
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Pšenični ::

"tam maš Matthaia, ki pregleduje seminarske naloge s SWjem za odkrivanje plagiatov tak da morš it na isti faks ki ga je luli opravil, da ti bo šlo lažje :)"

To je sedaj že običajna praksa. Poznam primer, ko je nekdo prepisal celo diplomo na elektro faksu, resda ped leti ko je bil internet še nekoliko bolj domena redkih. Pač šel je na internetno stran neke ameriške univerze....itd. Cviklov sindrom je torej že stara stvar na vseh univerzah. Tko da prepisovanje ni domena le FDV ja.

Bor H ::

Pšenični je izjavil:

Spet levaki in njihove finte, tokrat menda prepisujejo že enciklopedije. Nekateri morda nič boljši to smatrajo že za napol umetnost. Obojim bi bilo potrebno pregledat mag. naloge - zdaj za to obstajajo že programi. Ziher je le ziher. V glavnem spet eden primerek negativne selekcije. In takle gre menda na delovno mesto, kjer bo vlekel 20 jurjev. Nimam nadaljnih komentarjev.


dej poglej kaj je pa JJ počel s svojimi govori, ok?

Gregor P ::

Kako točno je že bilo pri JJ-ju? Sem malo pozabil oz. nisem tako točno spremljal takrat. Je uporabil enake "motive" kot že nekateri politiki pred njim, ali je imel kar cel govor (besedo za besedo) prepisan?:8)
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

JohanP ::

Zanimiva je obramba opredeljencev: Kaj pa je to takega? Saj je Janša tudi prepisal!
Sklicevat se na "to dela cel svet" je pa sploh diletantsko. Dajmo kar uzakonit to a?

Če bi Cvikl vsaj vir navedel, bi mu bilo plonkanje verjetno na pol oproščeno. Med rajo to je in v vladi. Barbika mu je itak oprostil ( Oprostim mu. (v)Saj ne ve(m) kaj dela(m))

Pšenični ::

"dej poglej kaj je pa JJ počel s svojimi govori, ok?"

Pač tipično; Ko GG vprašajo, ali ste morebiti kradel, ta odgovori; Jaz ne sigurno pa je JJ, Tipično za levake, ali kot bi rekel Ziherl, Janša je virtualni vsadek v glavah levičarjev...To zgovarjanje nanj postaja že smešno.

"Kako točno je že bilo pri JJ-ju? Sem malo pozabil oz. nisem tako točno spremljal takrat. Je uporabil enake "motive" kot že nekateri politiki pred njim, ali je imel kar cel govor (besedo za besedo) prepisan?"

Plonkal je od Bleira. Ta pa bog ve od koga, kolikor se jaz spomnim. Je pa zadeva takšna, da je verjetno plonkal tisti ki mu pripravlja govore.. in ne on sam.

Pšenični ::

Bor H ::

da ne bo pomote, ne branim cvikla ali kakršnegakoli prepisovanja (brez citiranja) ampak kje ste pa bili ko je plonkal JJ?

In tudi če je prepisoval samo tisti, ki je pripravljal govor bi lahko se janša opraviču in tistega odpustu.

Aja, janša je trdil da si sam pripravlja govore.

TheJack ::

Tale Cviklova knjiga je le vrh ledene gore, kar se (slovenske) pravne literature tiče. Zadev ni težko preveriti, saj je treba le znati brati in primerjati. Za naše novinarje očitno preveč. Še sam ne vem, kdaj se je zgodilo: slovenskega raziskovalnega novinarstva ni več, saj se pod to besedo očitno razume, da nekdo novinarju dostavi celotno dokumentacijo o nečem (včasih z že napisanim člankom), novinar pa potem to objavi pod svojim imenom. Ampak pustimo to.

Videl sem že "pravne" knjige (nekaj založb se prav specializira za takšne), ki niso drugega kot copy/paste z interneta. Knjiga o davčnem pravu? Ni problema: copy/paste s strani DURSA z vsemi obrazci vred. Kolega je kot pripravnik tako "pisal" knjigo za neko odvetnico - šlo je za copy/paste z interneta - na koncu je šla knjiga v tisk z njegovimi opombami (ki so bile namenjene "avtorici") vred! Honorar ni bil slab, knjigo so pa v skladovnicah pokupile državne ustanove - z vašim denarjem.

Okapi ::

maš srečo, al pa te je prfoksa mela rada
Nima to veze s srečo, ampak s tem, kako znaš pisat (oziroma prepisovat:-). Nisem prepisoval stavkov dobesedno, ampak sem vsebino preoblikoval. Iz istih podatkov sem naredil bolj tekoče pisanje z manj slovničnimi napakami. Stvar ni bila v tem, da bi si olajšal delo pri samem pisanju obnove, ampak da ni bilo treba prebrati knjige. Na enak način se plonka tudi iz Wikipedije oziroma interneta, če znaš. Pač si prihraniš brskanje po 100 člankih in knjigah. Ljudje so zbrali podatki, ti jih pa oblikuješ tako, da nihče ne pogrunta, da si prepisoval.

O.

mojsterleo ::

fora je v tem, da je fantek prepisoval z wikipedije, vkljucno s citati... tko se lahko sedaj zgovarja na "vire" ki jih verjetno ni niti enkrat v roki drzal, samo prepisal jih je. s tem se je izognil neposrednemu citiranju wikipedije, vendar kot smo videli, podrobnejsi pregled pokaze, da je prepisoval ravno od tam, saj ni mogoce, da bi bilo 70 strani teksta skoraj povsem identicnih. de facto si je s tem pripisal avtorstvo nad tem besedilom. sreca za njega, da wikipedijo pisejo anonimni avtorji, ker drugace bi fasal eno orenk tozbo. sicer ni povezano,ampak pri plagiatorstvu so ujeli tudi njegovo zeno jerco legan, ki je v svoji knjigi brez dovoljenja uporabljala material preminulega psihoterapevta marijana kosicka.

Okapi ::

tko se lahko sedaj zgovarja na "vire" ki jih verjetno ni niti enkrat v roki drzal,
Če citate prepisuješ iz sekundarne ali terciarne literature, se to ne šteje za plagiat, ampak samo za lenobo (in nespodobno dejanje, če sekundarni vir zamolčiš).

To se na veliko počne, tudi v znanosti, in je znan vir napak. Nekdo napačno citira primarni vir, drugi pa citat prepisujejo od njega, ne od primarnega vira in se napaka širi. Pošteni in skrbni avtorji navedejo poleg primarnega tudi sekundarni vir, kjer so podatek našli, v večini primerov pa se tega ne počne in avtorji navedejo samo primarni vir.

Kar se Cvikla tiče, bo pa šele treba videti, kaj in koliko je plonkal. Zaenkrat še nisem našel na netu njegovega besedila, da bi lahko primerjal.

ampak pri plagiatorstvu so ujeli tudi njegovo zeno jerco legan, ki je v svoji knjigi brez dovoljenja uporabljala material preminulega psihoterapevta marijana kosicka.
No, tako pa se širijo laži in obrekovanje. Nič takega se AFAIK ni zgodilo. Ona se je samo hvalila, da je sodelovala z njim pri pisanju neke knjige, kjer sta bila sicer res oba avtorja, ampak dveh povsem različnih delov, ki sta jih napisala vsak zase.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Tear_DR0P ::

plagiatorstvo je pač stanje duha v državi - večina ljudi je prepričana da s tem ne počnejo nič slabega
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

mojsterleo ::

Okapi je izjavil:

Kar se Cvikla tiče, bo pa šele treba videti, kaj in koliko je plonkal. Zaenkrat še nisem našel na netu njegovega besedila, da bi lahko primerjal.
nekaj je moralo biti, ker ni moral "avtorskega" dela sestaviti samo iz kopij in citatov. je moralo biti nekaj spremnega teksta, in ce je ta tekst skoraj isti kot v wikipediji, lahko utemeljeno sumis, da je plagiat. zadeve sicer nisem videl, ampak take stvari mi grejo resno na zivce, ker se tudi sam ukvarjam s pisanjem strokovnih zadev, in je domala smrtni greh, ce ne citiras in te dobijo. zgubis takoj vso verodostojnost. kekec bo pa dobu dnar od "knjige", pa se 20k eur place v eu. tko se pac pri nas nagrajuje "zasluzne" politicne kadre. bombo pod avto, mamicu jim!

Super Sonic ::

"Kar se Cvikla tiče, bo pa šele treba videti, kaj in koliko je plonkal. Zaenkrat še nisem našel na netu njegovega besedila, da bi lahko primerjal."

Beri spodaj:

"Gre za knjigo Milana Martina Cvikla Prenovljeno pravo Evropske unije, ki je lani izšla pri založbi Uradni list RS. Ne vem, ali ste jo že imeli možnost ali potrebo držati v rokah. Če ste taki kot jaz, ste si to nemara tudi želeli - sam, priznam, sem bil ob prvi vesti o njej začuden, saj si nisem niti mislil, da bi bil Milan M. Cvikl pravnik, kaj šele, da bi se imel čas, znanje in voljo poglobljeno ukvarjati s pravom EU, ki je tudi moje osrednje strokovno področje. Kaj kmalu sem izvedel, da gospod Cvikl po izobrazbi res ni pravnik, temveč ekonomist; nato me je le še toliko bolj zanimalo, kakšna je njegova knjiga.

Na prvi pogled gre za impresivno, obsežno knjigo, natisnjeno na debelem papirju, ki jo bralec komaj prime v eno roko. Pričakovanja dviga tudi uvodna beseda, ki hvali nazornost Cviklovih pojasnil in zanimivost njegovih razmišljanj. Ko bralec začne prebirati samo besedilo, pa se mu počasi začne odstirati pogled na njegovo vsebino. Čeprav je bila knjiga javnosti predstavljena že pred časom, vsi poglavitni vidiki morda vendarle še niso bili razgrnjeni. No, pa si jih poglejmo.

a) Knjiga ima 1023 strani. Veliko. A če zgolj bežno ošvrknete kazalo, boste ugotovili, da je velika večina tega namenjena dvema prilogama: prečiščenima različicama obeh temeljnih pogodb, kot jih spreminja Lizbonska pogodba, tako v slovenskem (467 strani) kot v angleškem (453 strani) jeziku.

Objava polnega besedila v slovenščini me ne moti. Tudi glede tega zaradi dolžine besedila sicer imam nekaj drobnih zadržkov, saj je brezplačno dostopno na spletu, a razumem, zakaj je kdaj priročno, da ima bralec besedilo na voljo tudi v tiskani in ne zgolj elektronski različici. (Tu so bile poleg tega spremembe označene v besedilu, kar sta pripravili dve mlajši sodelavki knjige in kar je tiskani različici besedila dalo nekaj dodane vrednosti, vsaj dokler ni bil novembra 2009 sprejet še cel kup dodatnih uradnih popravkov.)

Zakaj je bilo treba celotno besedilo natisniti še v angleščini, to pa mi res ni jasno. Če bi kateri od bralcev kadarkoli potreboval angleško različico pogodbe, jo v hipu dobi na spletu. Ali jo res potrebuje še v knjigi?

Kakorkoli že: če odštejemo prilogi in uvodne besede, potem je vsebinskega besedila, pod katerega se je podpisal avtor, 70 strani.

b) Teh 70 strani besedila ima nekako tri poglavitne dele: prvi je namenjen zgodovinskemu prikazu pravnega reda EU, drugi spodleteli ustavni pogodbi, tretji, poglavitni, pa novostim same Lizbonske pogodbe. Nemara se spodobi, da se jim posvetimo po vrsti. Pred tem imam za bralca le eno prošnjo - da si za ogrevanje še enkrat prebere izsek iz Kocijančičeve recenzije, naveden pod točko 1 te kolumne.

c) Prvi, historični del je pregledni opis zgodovine povezovanja in predvsem vsebine preteklih temeljnih pogodb, napisan dokaj poljudno, brez vsebinskih opomb ali sklicevanja na vire (teh čez celo knjigo ni skoraj nič). A da ne bom izgubljal besed in bralčevega časa, naj takoj podam bistveno ugotovitev: besedilo tega dela je v presunljivo veliki meri presenetljivo podobno vsebini besedila, ki ga o isti tematiki ponuja angleška različica brezplačne spletne enciklopedije, ki je plod dela bolj ali manj anonimnih, a zagnanih avtorjev - da, ugotovili ste, govorim o Wikipediji.

Nemara je prav, če za to ugotovitev ponudim nekaj primerov.

Prvi je iz opisa Rimske pogodbe. (Mimogrede, tu avtor uvodoma (str. 30) nerodno ugotavlja, da >>[p]ojem Rimska pogodba združuje dve vsebinsko pomembni pogodbi<<; ustaljena raba je, da se obe pogodbi skupaj štejeta za >>Rimski pogodbi<< (v dvojini), kadar je uporabljena ednina, pa se pojem nanaša zgolj na Pogodbo o ustanovitvi EGS.)

Če besedilo Cviklove knjige o pomenu in vsebini Rimske pogodbe primerjamo s to spletno stranjo Wikipedije (ki je bila tudi približno v času redakcije knjige zelo podobna), naletimo na vrsto presenetljivih podobnosti. Cvikl tu denimo pravi (str. 31):

>>Ugotovitve Spaakovega poročila so poudarile težavno integracijo posameznih gospodarskih sektorjev evropskih nacionalnih gospodarstev brez odpiranja možnosti delovanja na širšem trgu. Zato je bilo skladno s teorijo primerjalnih prednosti in ekonomije obsega predlagano, da se namesto nacionalnega delovanja omogoči horizontalna integracija gospodarstev s postopno ukinitvijo trgovinskih omejitev. Ta cilj se je uresničil z uveljavitvijo carinske unije kot prvega koraka skupnega trga.

Na področju integriranja energetskega sektorja so bila mnenja glede jedrske energije ter glede premoga in nafte različna. [...]<<

Wikipedija pa je tedaj pravila tako:

>>The Spaak report concluded that a sector by sector integration of the European economies would be difficult. Instead a horizontal integration of the economy by the gradual elimination of trade barriers seemed to be the way to continue. This goal was to be achieved by creating a customs union.

On the integration of the energy sectors, there was a different stance for nuclear energy and for hydrocarbon energy sources (oil, coal). [...]<<

Podobnost se že zdi prevelika, da bi bilo zgolj naključje. A vse skupaj postane še bolj očitno, če s primerjavami nadaljujemo pri kasnejših pogodbah. Če denimo Cviklovo besedilo o Amsterdamski pogodbi prav tako primerjamo z ustreznim besedilom z Wikipedije (ki je v približno relevantnem času izgledala tako). Cvikl tu med drugim pravi (str. 36):

>>Vsebinsko je Amsterdamska pogodba sestavljena iz 13 protokolov, 51 deklaracij, sprejetih na konferenci, in osmih, ki so jih sprejele države članice, ter iz amandmajev, ki spreminjajo in dopolnjujejo obstoječe pogodbe v skupaj 15 členih.

Člen 1 (ki vključuje 16 odstavkov) spreminja splošna določila Pogodbe o Evropski uniji in vključuje sodelovanje na področju skupne zunanje in varnostne politike ter sodelovanje pri kriminalnih in notranjih zadevah. Naslednji štirje členi (s 70 odstavki) dopolnjujejo Pogodbo o Evropski skupnosti, Pogodbo o Evropski skupnosti za premog in jeklo (ki se je iztekla leta 2002), Pogodbo o Euratomu in poseben dokument o volitvah v Evropski parlament. Končna določila vključujejo štiri člene. Amsterdamska pogodba je poenostavila Pogodbo o Evropski skupnosti z izbrisom 56 odvečnih členov in preštevilčenjem preostalih, da bi bila celotna zakonodaja jasnejša. Tako je na primer člen 189.b, ki je govoril o postopkih soodločanja, postal 251. člen.<<

Wikipedija pa je tedaj pravila tako:

>>Amsterdam comprises 13 Protocols, 51 Declarations adopted by the Conference and 8 Declarations by Member States plus amendments to the existing Treaties set out in 15 Articles. Article 1 (containing 16 paragraphs) amends the general provisions of the Treaty on European Union and covers the CFSP and cooperation in criminal and police matters. The next four Articles (70 paragraphs) amend the EC Treaty, the European Coal and Steel Community Treaty (which expired in 2002), the Euratom Treaty and the Act concerning the election of the European Parliament. The final provisions contain four Articles. The new Treaty also set out to simplify the Community Treaties, deleting more than 56 obsolete articles and renumbering the rest in order to make the whole more legible. By way of example, Article 189b on the codecision procedure became Article 251.<<

Stavek za stavkom Cviklove knjige sledi zapisu iz Wikipedije. Vključno z zadnjim stavkom, ki naj bi bil zgolj bolj ali manj naključno izbran primer za oris povedanega. >>Razumni dvom<< je na tej točki že zdavnaj presežen - besedilo Cviklove knjige je v teh odsekih zgolj prosti prevod angleške strani Wikipedije.

In navedeno še zdaleč ni edini primer. Vse skupaj se nadaljuje iz odstavka v odstavek, iz pogodbe v pogodbo. Za zadnji primer iz tega dela besedila lahko primerjamo zapisa o Pogodbi iz Nice. Tu Cvikl pravi (str. 39):

>>Vsebinsko so Pogodbo iz Nice mnogi kritizirali. Tako je (združena) Nemčija zahtevala, da se njeno veliko številčnejše prebivalstvo ustrezno upošteva v večji uteži pri glasovanju v Svetu. Temu je oporekala Francija, ki je želela ohraniti enakopravno pariteto med Francijo in Nemčijo. Sprejet je bil predlog, ki naj bi zagotovil poenostavitev obstoječega sistema glasovanja s kvalificirano večino, in uveden je bil sistem dvojne večine tako držav članic kot števila prebivalcev Evropske unije. Tudi to je Francija zavrnila iz enakih razlogov. Dosežen je bil kompromis, ki je zagotovil tako dvojno večino držav članic kot oddanih glasov in po katerem so države članice lahko opcijsko zahtevale, da države članice, ki so podprle določen predlog, predstavljajo zadovoljivo večino prebivalcev celotne Evropske unije.<<

To je analiza tiste vrste, ki bi jo od poznavalca prava EU nemara lahko pričakovali. Sicer je mestoma zapisana nekoliko okorno - govoriti o >>enakopravni<< pariteti se zdi malo odveč, pozornega bralca pa morda tudi zmoti, kako naj bi bil >>sprejet<< predlog, ki je bil zavrnjen - a gre vsaj za sorazmerno zanimiv opis okoliščin sprejemanja pogodbe. Toda kaj, ko gre ponovno zgolj za prosti prevod Wikipedije, ki je o tem sredi leta 2008 pravila (pa tudi danes ni dosti drugače):

>>The Nice Treaty was attacked by many people as a flawed compromise. Germany had demanded that its greater population be reflected in a higher vote weighting in the Council; this was opposed by France, who insisted that the symbolic parity between France and Germany be maintained. One proposal made by many, which would have greatly simplified the current system, was to introduce a double majority of both member states and population, to replace the current Qualified Majority Voting (QMV) system. This was also rejected by France for similar reasons. A compromise was reached, which provided for a double majority of Member States and votes cast, and in which a Member State could optionally request verification that the countries voting in favour represented a sufficient proportion of the Union's population.<<

Če ste bili pozorni, ste ob branju lahko opazili, da Wikipedija ustrezneje govori o >>simbolni<< pariteti in o tem, da je bil sporni predlog dan, ne pa tudi sprejet. Cviklova >>izvirnost<< se v tem odstavku torej kaže zgolj v napakah pri prevodu ter v drobnem dodatku (presenetljivo dodanem v oklepaju), ki ga v Wikipediji ni, da je šlo za zahteve združene Nemčije.

Za vsak slučaj tu posebej poudarjam: Wikipedija ni kot vir omenjena nikjer v knjigi. Seveda ne, saj bi to razgalilo avtorsko neizvirnost in pretvarjanje, ki veje iz knjige, češ da je Cvikl dejanski avtor tega besedila. Razgaljena bi bila nevrednost tega besedila, ki kot tako ne bi niti smelo biti objavljeno. Ker je bilo objavljeno in ker je bil zamolčan pravi vsebinski vir zapisanega, pa gre za hudo zavajanje bralcev in hudo kršitev etike znanstvenega in strokovnega pisanja.

č) Žal ni prav nič drugače tudi pri drugem delu besedila (za razliko od tretjega), namenjenem predstavitvi spodletele Pogodbe o Ustavi za Evropo. Primerjajte denimo naslove odsekov v Cviklovi knjigi (na str. 43-52) z naslovi odsekov na Wikipedijini angleški strani o ustavni pogodbi iz sredine leta 2008 (od naslova Existing, newly codified and strengthened provisions naprej). Če bi to komentiral znani irski komentator Evrovizije Terry Wogan, bi dejal nekaj takega: >>Kot noč sledi dnevu, tako naslovi odsekov v Cviklovi knjigi sledijo zaporedju naslovov Wikipedije.<<

Nič kaj dosti drugače ni tudi z vsebino. O institucionalnih določbah Cvikl denimo piše (str. 43-44):

>>Po Ustavni pogodbi naj bi bil Svet Evropske unije formalno preimenovan v Svet ministrov, kar je neformalno že njegovo ime. Prav tako naj bi se Svet za splošne in zunanje zadeve razdelil na Svet za splošne zadeve in Svet za zunanje zadeve. Oba sveta se neformalno ločeno sestajata že od junija 2002.

Ustavna pogodba naj bi določala za Evropsko unijo tudi njeno zastavo, himno in slogan, ki pred tem niso bili formalno vključeni v pogodbe, četudi so bili tako zastava, himna in slogan ('Združeni v različnosti') dokaj prepoznavni.<<

Wikipedija pa je sredi leta 2008 pravila:

>>Under the TCE, the Council of the European Union would have been formally renamed the 'Council of Ministers', which is already its informal title. The 'General Affairs Council' would have been formally split from the 'Foreign Affairs Council', which had informally held meetings separately since June 2002.

The TCE included a flag, an anthem and a motto, which had previously not had treaty recognition, although none of them are new.<<

Ugibam, da mi bo bralec odpustil, če s takšnimi primerjavami ne nadaljujem. Sporočilnost je, upam, dosežena. Navsezadnje pa nas čaka še tretji del >>vsebinskega<< besedila.

d) Zadnjih 30 od skupno 70 strani >>Cviklovega<< vsebinskega besedila je namreč namenjenih osrednji tematiki knjige, novostim Lizbonske pogodbe. Na njih avtor predstavi potek sprejemanja in ozadje oblikovanja Lizbonske pogodbe ter njeno sestavo in poglavitne novosti. Vsaj na prvi videz pregledno in kompetentno. Tokrat bi bralec gotovo vsaj v splošnem tudi zaman iskal pretirane podobnosti z Wikipedijo. Upanje, kolikor ga na tej točki sploh še lahko ostane, drobno zraste.

A glej ga zlomka! Ko je slovenska vlada konec leta 2007 Državnemu zboru v obravnavo in sprejem posredovala predlog zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, mu je priložila tudi obrazložitev. To obrazložitev si lahko skupaj s predlogom zakona preberete v Poročevalcu Državnega zbora RS z začetka 2008 (letnik XXXIV, številka 5). Najdete jo na straneh 273-291 navedene številke Poročevalca.

Gotovo vas ne bo presenetilo, da tudi ta obrazložitev obravnava potek sprejemanja in ozadje oblikovanja Lizbonske pogodbe ter njeno sestavo in poglavitne novosti. Morda pa vas bo, da je besedilo obrazložitve v veliki meri skoraj identično tistemu v Cviklovi knjigi! Kaj se je tu zgodilo? Ali smo priča neverjetnemu kozmičnemu naključju, ali pa je eno od besedil v veliki meri bolj ali manj dobesedna kopija drugega?

Besedili nista povsem identični, a prevladujočo stopnjo razlikovanja dokaj ustrezno ponazarja naslednja primerjava besedil o novostih glede Evropskega parlamenta. Lahko uganete, kateri odlomek je iz katerega besedila?

Prvi:

>>Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo političnega nadzora in posvetovanja v skladu s pogodbama. Izvoli predsednika Komisije.

Na novo je določena sestava Evropskega parlamenta. Evropski parlament je sestavljen iz predstavnikov državljanov Unije. Njihovo število ne sme preseči sedemsto petdeset, poleg predsednika. Državljani so v Evropskem parlamentu zastopani proporcionalno upadajoče, z najnižjim pragom šestih članov na državo članico. Nobena država članica nima več kot šestindevetdeset sedežev. Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme sklep o sestavi Evropskega parlamenta ob upoštevanju načel iz prvega pododstavka. Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo petih let. Evropski parlament izvoli svojega predsednika in svoje predsedstvo med svojimi člani (15. točka, člen 9a PEU).<<

Drugi:

>>Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo političnega nadzora in posvetovanja v skladu s pogodbama. Izvoli predsednika Evropske komisije.

Na novo je določena sestava Evropskega parlamenta. Evropski parlament je sestavljen iz predstavnikov državljanov Unije. Njihovo število ne sme preseči sedemsto petdeset, poleg predsednika. Državljani so v Evropskem parlamentu zastopani proporcionalno upadajoče, z najnižjim pragom šestih članov na državo članico. Nobena država članica nima več kot šestindevetdeset sedežev. Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme sklep o sestavi Evropskega parlamenta ob upoštevanju načel iz prvega pododstavka. Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo petih let. Evropski parlament izvoli svojega predsednika in svoje predsedstvo med svojimi člani.<<

Težko, kajne? Če odmislimo končni oklepaj, je edina razlika med besediloma na koncu prvega odstavka, kjer obrazložitev predloga zakona govori o predsedniku >>Komisije<<, Cviklovo besedilo (na str. 74) pa o predsedniku >>Evropske komisije<<.

Le izjemoma je v Cviklovem besedilu kaj, česar v obrazložitvi ne najdemo. Tako se na primer Cvikl med obravnavo institucij za hip posveti Računskemu sodišču EU, svojemu novemu službenemu domovanju, ki ga obrazložitev tu preskoči. Cvikl zapiše:

>>Glede Računskega sodišča ni bilo nobenih pomembnih novost[i] z izjemo, da je bilo jasno izpostavljeno kot institucija Evropske unije. Naloga Računskega sodišča je revidiranje Evropske unije, torej pregled računov vseh prejemkov in izdatkov Evropske unije z namenom pregleda računov vseh organov, uradov in agencij Evropske unije, razen če to ni prepovedano. To poročilo vključuje ocene posameznih področij aktivnosti Evropske unije.<<

Priznam, da ne vem, kaj točno je mišljeno s prvim stavkom, češ da naj bi bil status Računskega sodišča kot institucije Evropske unije pomembna novost Lizbonske pogodbe - Računsko sodišče je namreč uradna institucija Evropskih skupnosti postalo že z Maastrichtsko pogodbo leta 1993, z začetkom veljavnosti Amsterdamske pogodbe leta 1999 pa so se njegove pristojnosti razširile na vsa področja delovanja Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo sta novi instituciji EU postala Evropski svet in Evropska centralna banka (česar Cvikl vsaj v tem odseku ne omenja). Malo nerodno je tudi govoriti o tem, da bi bilo revidiranje Računskega sodišča EU v določenih primerih >>prepovedano<<, če gre v resnici preprosto za to, kot govorijo tudi uradna besedila EU, da je njegova pristojnost z ustanovnimi akti posameznih organov lahko izključena. A tako pikolovstvo glede terminoloških podrobnosti morda povsem na koncu opravljene analize niti ni umestno. Namesto tega je nemara bolje skleniti s splošno oceno dela.

4.

Milan Martin Cvikl in ugledna založba Uradni list RS sta izdala knjigo z naslovom Prenovljeno pravo Evropske unije. Kar je na prvi pogled impresivna knjiga z dobrimi tisoč stranmi besedila, ki naj bi jo očitno razumeli kot udarni pravni prvenec ekonomista-politika o kompleksnem področju prava Evropske unije, je v resnici poleg prečiščenih različic temeljnih pogodb v dveh jezikih 70 strani vsebinskega besedila, ki je z redkimi izjemami skoraj v celoti prepisano oziroma prevedeno, delno iz obrazložitve predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, delno kar iz spletne enciklopedije Wikipedija. Gre za škandalozno prodajanje gole forme brez kakršnekoli dodane vrednosti vsebine, za prevaro bralcev, ki ni vredna resne založbe. Knjiga in založba si zaslužita resno grajo, pretvarjanje Milana Cvikla, da lahko sam avtoritativno piše o pravnem redu Evropske unije, pa vsaj v mojih očeh znotraj pravnega sveta pomeni njegovo popolno diskvalifikacijo.

V zadnjem času, ko sem si začel ogledovati Cviklovo knjigo, sem sam nekajkrat moral kritično presojati besedila kakšnih svojih resnih sogovornikov na področju prava Evropske unije. Vsakič sem obenem pomislil na to, ali ni vsaj malo neestetsko, če sam kritiziram njihove nehotene spodrsljaje (ali oni moje), medtem ko Cviklova knjiga uživa nezaslužen mir kot navidezno resno delo. Eno je kritična razprava z iskrenimi sogovorniki, nekaj drugega pa brezsramno pretvarjanje oziroma zlagana strokovnost.

Bojim se, da nam še vedno (ali celo vedno bolj) zvoni. Da se odločimo, v kakšni razpravni in strokovni skupnosti hočemo živeti. V brezupni mlaki mediokritete in pasivnosti, kjer smo tiho, kadar nas formalno ugledne založbe in formalno ugledni avtorji želijo imeti za norce, kjer se pretvarjamo, da slabih del založbe ne objavljajo, kjer vsako kritiko razumemo kot nezaželeno polemiko? Morda celo, če se spomnimo moje prejšnje kolumne, v takem svetu, kjer naj bi bila kritična recenzija povod za kazensko ovadbo? Ali pa, nasprotno, v takem svetu strokovnega pisanja in raziskovanja, kjer dobro pohvalimo, slabo grajamo, škandalozno pa odločno zavržemo?"

Čudovito napisano. Res.

Vir: http://www.ius-software.si/Novice/prika...
Photography is an immediate reaction, drawing is a meditation.
http://www.youtube.com/watch?v=O2WKoN8K6nI&feature=share

Pšenični ::

Prepisovanje onemogoča razvoj lastne ustvarjalnosti. Najlažje je seveda določeno zadevo nadgradit. Težko pa je z lastno idejo nekaj naredit, nekaj novega. Pa če je to le seminarska naloga. Vsaka se začne z idejo, ki jo nato izpelješ do konca. Tisti, ki prepisuje, ti to idejo platforme dobesedno ukrade.

"Bojim se, da nam še vedno (ali celo vedno bolj) zvoni. Da se odločimo, v kakšni razpravni in strokovni skupnosti hočemo živeti. V brezupni mlaki mediokritete in pasivnosti, kjer smo tiho, kadar nas formalno ugledne založbe in formalno ugledni avtorji želijo imeti za norce, kjer se pretvarjamo, da slabih del založbe ne objavljajo, kjer vsako kritiko razumemo kot nezaželeno polemiko? Morda celo, če se spomnimo moje prejšnje kolumne, v takem svetu, kjer naj bi bila kritična recenzija povod za kazensko ovadbo? Ali pa, nasprotno, v takem svetu strokovnega pisanja in raziskovanja, kjer dobro pohvalimo, slabo grajamo, škandalozno pa odločno zavržemo?""

Bojim se, da smo padlli v pregloboko jamo, da bomo še kdaj prilezli iz nje.

Pyr0Beast ::

Prepisovanje onemogoča razvoj lastne ustvarjalnosti. Najlažje je seveda določeno zadevo nadgradit.
Slepo prepisovanje ala kopiranje da.

Prepisovanje, kjer ti originalno vsebino obogatiš (odstraniš nepotrebne zadeve in izboljšaš sam slog) pa je še kako ustvarjalno.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Pšenični ::

"Prepisovanje, kjer ti originalno vsebino obogatiš (odstraniš nepotrebne zadeve in izboljšaš sam slog) pa je še kako ustvarjalno."

Ustvarjalnost je lahko tudi nadgrajevanje obstoječega-se strinjam, ampak se bojim da pri g. Cviklu to ne bo šlo skozi, ni varijante. Je pa "nadgrajevanje" na faksu zgledalo takole;

Naredim seminarsko tam okoli 25-35 strani, jo oddam in dobim potrdilo od profesorja, da lahko pridem na zagovor. Ko dobim potrdilo da je v redu, jo pošljem šošolki (na njeno prošnjo), ki jo v treh dneh "predela", pošlje kot svojo. Ej, pazi zdej, jaz sem za nalogo in razvoj določene ideje, ki jo je sošolka nato "nadgradila" potreboval 18 dni, ona pa za vse skupaj 3-4 dni-zadevo je le malo obrnila na glavo, saj je bila moja seminarska kot se je izrazila "res super". Zdej še kej ni jasno.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Na tem temelji človeška civilizacija, da ni potrebno vsakomur posebej tople vode izumljati.:P

O.

Pšenični ::

"Na tem temelji človeška civilizacija, da ni potrebno vsakomur posebej tople vode izumljati."

Dej tvojo mag. na net, da vidimo kakšno vodo si ti izumljal. Da jo mal prečekiramo s kakšnim programom. Aja, sigurno jo nimaš v elektronski obliki.

Pyr0Beast ::

Eh. Saj sem že sam večkrat predavatelja vprašal, kako je s papirjem (seminarska etc.), kjer ne moreš narediti praktično nič svojega in je celotna struktura osnovana okoli citatov drugih.
In odgovor je bil, da je to čisto v redu in sprejemljivo.

To je, dokler napišeš, da je citat.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Okapi ::

Tudi doktorat lahko narediš praktično samo s citati. Pregledne monografije določene tematike so čislano znanstveno delo.

O.

poweroff ::

Tear_DR0P je izjavil:

Šel bi na FDV, pa bi tudi ti lahko!

tam maš Matthaia, ki pregleduje seminarske naloge s SWjem za odkrivanje plagiatov tak da morš it na isti faks ki ga je luli opravil, da ti bo šlo lažje :)

Hja, mislim, da še velja, ampak na FDV sem sprožil največ disciplinskih postopkov zaradi prepisovanja. To je problem povsod. Tudi vsi tisti, ki se sedaj veselo razburjate imate na vesti marsikatero kršitev avtorskega prava.

Je pa ravnanje Cvikla obsojanja vredno. Rečem pa lahko le bravo Matej (Accetto), da si razkril to zgodbo!
sudo poweroff

Gregor P ::

Bor H je izjavil:

Aja, janša je trdil da si sam pripravlja govore.

Tukaj sicer trdi, da mu tudi drugi pomagajo pri njegovih govorih (poleg v komentarjih integriranih v video, pa so napisani posamični kopirani odlomki govora, ki jih je vnesel nalagalec videa)


Sicer je na youtubu kar nekaj videov na to temo.

Torej če prav razumem vse skupaj, je nekdanji predsednik vlade ponovil nekatere citate, ki jih je imel tudi nekdanji angleški premier Blair v svojem govoru, ta pa je spet citiral nekoga drugega, ki je to povedal oz. napisal še prej?:|
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Okapi ::

Aja, sigurno jo nimaš v elektronski obliki.
Nekje bi še moral biti en doc;) Lahko ti pa zaupam, da je na seznamu literature natanko 222 del, in v besedilu vse lepo označeno, kaj je od kje pobrano.

Torej če prav razumem vse skupaj, je nekdanji predsednik vlade ponovil nekatere citate, ki jih je imel tudi nekdanji angleški premier Blair v svojem govoru,
Ja, ampak če v govoru citiraš, moraš reči nekaj v slogu - "..., ali, kot je rekel že Blair, nikoli ne bomo največji, nikoli ne bomo ....". Janša pa si je te citate prisvojil, ko so ga dobili, ni priznal, da jih je prekopiral, in celo nagrado je dobil zanje (in jo sprejel).

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Gregor P ::

Okapi je izjavil:

Ja, ampak če v govoru citiraš, moraš reči nekaj v slogu - "..., ali, kot je rekel že Blair, nikoli ne bomo največji, nikoli ne bomo ....". Janša pa si je te citate prisvojil, ko so ga dobili, ni priznal, da jih je prekopiral, in celo nagrado je dobil zanje (in jo sprejel).

O.

Časopisno založniško podjetje Večer podeljuje nagrado Bob leta,
kjer bralci časnika za najboljšo izberejo eno od predlaganih izjav znanih osebnosti preteklega leta.

Tako je bila letos 5641 bralcem najbolj všeč izjava premiera Janeza Janše »Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši.«. Med devetimi predlaganimi izjavami je izbiralo 29.232 ljudi


Gre torej za naslednje citate (iz 24ur in prnewswire):
Blair: "Nikoli ne bomo največji. Verjetno nikoli ne bomo najmočnejši. Toda lahko smo najboljši. Najboljše mesto za življenje. Najboljše mesto za odraščanje otrok, najboljše mesto za izpopolnjeno življenje, najboljše mesto za starost“ (angleško besedilo: "We can never be the biggest. We may never again be the mightiest. But we can be the best. The best place to live. The best place to bring up the children, the best place to lead fulfilled life, the best place to grow old").

Govor Janše: "Nikoli ne bomo največji. Nikoli ne bomo najmočnejši. Lahko pa smo najboljši. Lahko ustvarimo najboljše okolje za izpolnjeno življenje. Najboljše okolje za varno in zdravo odraščanje naših otrok. Najboljše mesto za srečo.“


... ter
Blair je dejal: "Danes želim zastaviti ambiciozen cilj za to državo. Da ne bo nič manj kot vzorna država 21. stoletja, svetilnik sveta. To pomeni poseči v bogastvo britanskega značaja “ in dodaja pomembne lastnosti tega značaja: "Ustvarjalen. Sočuten, zazrt v prihodnost“. (Today I want to set an ambitious course for this country. To be nothing less than the model 21st century nation, a beacon to the world. It means drawing deep into the richness of the British character. Creative. Compassionate. Outward-looking.)

Janša: "Danes si lahko bolj kot kadar koli prej zastavimo velike cilje za prihodnost. Ne želimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov 21. stoletja. Na poti k temu cilju bomo posegli po najboljšem, kar je v našem narodnem značaju. Tudi, če se je v preteklosti ponekod skrilo še tako globoko. Ustvarjalnost. Delavnost. Podjetnost. Predanost. Pravičnost. Odprtost. Strpnost. Poštenje. Solidarnost. Stare slovenske vrednote. Nova slovenska samozavest.“


Samo toliko, da imamo vsi pred očmi o čem se pogovarjamo.:)

Se strinjam, da če je uporabil Blairove zamisli, ideje, bi moral vsaj nekako nakazati v govoru, da to niso njegove besede oz. morda je malo težje citirati pravo osebo, če je pač tudi Blair zgolj ponovil besede nekoga tretjega. Najkasneje ob sprejemu nagrade bi pa res bilo pošteno, da pove da njegova izjava pač ni povsem njegova (tudi če recimo ni vedel, da je od Blaira; v primeru, da ni sam pripravil, napisal govora, ker je pač tudi tako vedel, da ta del izjave ni njegov; ali pa da gre sploh za neko večkrat ponovljeno zgodovinsko izjavo neke druge osebe; tudi takrat je pošteno, da vsaj poveš, da si to pač nekje drugje slišal).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

djordjevic ::

Zdaj pa čisto tako, iskreno. Je res tu kdo, ki misli, da Janši kdo piše govore? Mislim, seriously, no.
No grave is deep enough to keep us in chains.

Poldi112 ::

Ja, jaz sem mislil da so mu tega (Blairovega) napisali, dokler nisem prebral, da je sam to zanikal.

In od koga je "par idej" pobral Blair tudi še nihče ni povedal, ampak ker je Janša to rekel tako pač je.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.

Pšenični ::

"Pač tipično; Ko GG vprašajo, ali ste morebiti kradel, ta odgovori; Jaz ne sigurno pa je JJ, Tipično za levake, ali kot bi rekel Ziherl, Janša je virtualni vsadek v glavah levičarjev...To zgovarjanje nanj postaja že smešno."

Evo, ni še pol strani, pa smo že pri velikem vodji in njegovem govoru. Začeli smo s cviklom, še pomnite tovariši...

"Nekje bi še moral biti en doc;) Lahko ti pa zaupam, da je na seznamu literature natanko 222 del, in v besedilu vse lepo označeno, kaj je od kje pobrano."

Heh, zgleda da ti je le ratal nekej napisat, sicer sem pričakoval da dokumenta v elektronski obliki "ne boš našel". No, sej lahko priznaš; malo si pa le prepisoval, pardon "nadgrajeval", kajneda.

Zdej z levaki je tko, ko plonka Cvikel je to nadgrajevanje, se razume z "visoko dodano vrednostjo", ko pa JJ je to čisti plagiat. No sej v resnici tud je....

Sicer pa, da smo si na jasnem, ne podpiram ne eno ne drugo. Mislim da bi morala biti kaznovana oba. kako, je pa vprašanje, heh, z ukorom, vejetno ne, držanjem rok v zrak 15 minut v kakšnem kotu verjetno tud ne. Službo obema za 20.000 evrov plače na mesec, to bo najboljša kazen.

Poldi112 ::

>Zdej z levaki je tko, ko plonka Cvikel je to nadgrajevanje, se razume z "visoko dodano vrednostjo", ko pa JJ je to čisti plagiat.

In kdo tu zagovarja Cvikla? Mislim da ti projiciraš ideje desnih - vi ste imeli polno vernikov, ki so branili svetniški obroček JJ.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Poslanci EP o avtorstvu v digitalni dobi znova septembra

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
206666 (4934) [D]emon
»

Kaj veste o Lizbonski pogodbi? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16910643 (6832) Ziga Dolhar
»

Francoski NON

Oddelek: Problemi človeštva
312396 (1660) Thomas
»

Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente? (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina
5210223 (10223) krho

Več podobnih tem