» »

"Shranjevalne" elektrarne

"Shranjevalne" elektrarne

TESKAn ::

Če bomo v prihodnosti imeli vse več vetrnic, sončnih celic in drugih "eko", ampak nezanesljivih virov, bomo rabili tudi "bufferje", da bodo skladiščili energijo, ko je bo preveč in ki bodo premostili obdobja brezvetrja.
Črpalne elektrarne so ena rešitev.
Kaj pa pravite na idejo, da bi na dokaj strm hrib postavil tire, nanje dal eno fajn težko zadevo, na vrh vitel, potem jo pa enkrat vlečeš gor in tako skladiščiš energijo, drugič spuščaš dol in generiraš energijo. Neke vrste potencialna baterija :).
IMO boljše od črpalnih elektrarn ker:
- ne rabiš akumulacijskega jezera
- ne rabiš orenk velikih cevi
- edino, kar posegaš v naravo, so tračnice in generatorska postaja
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

jype ::

Izgube so precejšnje in če "ornk težka zadeva" iz poljubnega razloga izgubi oprijem, moraš spodaj zrihtat precej veliko zavoro :)

BigWhale ::

Ja, nucas ful energije, da jo drzis gor na klancu. ;)

Veliko bolj prakticen (in varen) bi bil en ogromen vztrajnik. Kakih 250T tezko kolo, ki ga zavrtis na 10000 obratov. Vkopan pod zemljo, kjer se lahko tudi utrga, pa ne bo nikamor pobegnil.

WarpedGone ::

Račun:
- Razlika v nadmorski višini: 1 km
- Utež: 1000 ton
- Potencialna energija: 1.000.000 kg * 10 m/s2 * 1000 m = 10 GJ = 2778 kWh = 2,8 MWh

Sodeč po temu, je lani vsak prebivalec Slovenije porabil 6.3MWh.
Torej bi takšna utež lahko hranila kakšno štiri-miljoninko letne porabe energije, eno deset-tisočinko dnevne porabe oz. eno 400-tinko urne porabe.

Če privzamemo max hitrost 10km/h, bi se ta energija lahko sprostila tut v 6 minutah, kar navrže eno 40-tinko porabe tekom teh 6 minut.

Če se na poti nisem usekal za kak faktor 10, cela stvar niti ne zgleda tako zelo nerealna ali brezvezna. 1000 ton se sliši veliko a prazvaprav ni tako hudo. Jeklen kvader 7 x 5 x 4 metre vaga neki tazga.

moraš spodaj zrihtat precej veliko zavoro :)

En 10m al pa 20m globok bazen poln vode je čist dovolj. Je pa res, da nebi smel nihče bit tam blis, ker če bi to usekal .. bi Usekal :)

Ja, nucas ful energije, da jo drzis gor na klancu. ;)

Ne, za držanje na mestu potrebuješ natanko 0 energije.

Edit: typoos
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

jype ::

BigWhale> Veliko bolj prakticen (in varen) bi bil en ogromen vztrajnik. Kakih 250T tezko kolo, ki ga zavrtis na 10000 obratov.

A se hecaš? :)

BigWhale> kjer se lahko tudi utrga, pa ne bo nikamor pobegnil.

Izgube pri vrtenju so stalne, zato bo bežal, tudi ko bo samo čakal, da mora kaj dat od sebe.

Bolje je naredit recimo 1000 kilometer globokih vrtin in v vsaki met škripec, na katerem visi 30 ton.

Tako lahko uskladiščiš 80MWh energije.

Thomas ::

O tem sem že razmišljal, njega dni. Vzameš 1 kubični km skalovja in ga dvigneš 10 metrov. Vskladiščene energije je 2*10^14 J. To je kolikor 1 GW elektrna proizvede slabih treh dneh.

But guess what? Če imaš 1 GW elektrarno kaj takega ne rabiš. Če je nimaš, pa spet ne rabiš. Ko boš imel pa 1000000 kilowattnih, potem pa že. Samo teh ne boš nikoli imel. Boljš 1 sama 10 GW, jedrska.

Manj režije in režijskih stroškov na proizvedeno kWh.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

jype ::

Thomas> Manj režije in režijskih stroškov na proizvedeno kWh.

Dokler nekdo ne monopolizira urana. Tehnološko so jedrske elektrarne cenejše, "geostrateško" pa potencialno precej dražje od vetrnih in ostalih podobno neučinkovitih.

Seveda ne verjamem, da bo za časa našega življenja dejansko smiselno graditi karkoli drugega kot jedrske elektrarne, a vseeno verjamem, da je energetska neodvisnost od centraliziranih proizvajalcev električne energije pomembna vsaj za nekatere objekte in infrastrukturo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Okapi ::

1.) Uran imamo v Žirovske vrhu.
2.) Bolj kot uran je problematično bogatenje, ki je že sedaj monopolizirano.

O.

Matev ::

fuzijska energija ima verjetno svetlo prihodnost

darkolord ::

A se hecaš? :)
Zakaj bi se? Vztrajniki so izjemno uporabna in učinkovita reč za shranjevanje energije...
Izgube pri vrtenju so stalne, zato bo bežal, tudi ko bo samo čakal, da mora kaj dat od sebe.
So stalne, ampak zelo zelo majhne (magnetni ležaji), poleg tega ima zelo majhen footprint, energijo je izjemno preprosto pretvorit v elekrično pa še zelo nadzorovano in instantno jo pretvarjaš/porabljaš (lahko v zelo kratkih in močnih sunkih ali pa po koščkih)
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

Zgodovina sprememb…

CCfly ::

Zelo svetlo ja v obliki našega sonca.
Kaj pa segrevanje in ohlajanja peska, kamnin, vode v vrtinah ?
"My goodness, we forgot generics!" -- Danny Kalev

Thomas ::

Segrevanje in ohlajevanje in posledična roizvodnja elektrike trpi za boleznijo visokih izgub, oziroma nizkih izkoristkov.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Phil ::

Stiskanje in raztezanje plinov?

Thomas ::

Ma to se tud ne splača, ker nimaš dovolj trdnih tankov še. Če so sploh možni. Diamanten ni dovolj.

Razen na nanonivoju, da bi v nanotube tlaču argon al kej tacga. To bi pa šlo.

Tist s tisitimi avti na stisnjen plin ni nič. Nimajo takih kestlnov, dovolj močnih, za stisnjen zrak. Očitno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matev ::

k,aj ko bo z elektriko ustvarjali tist ... hydrogen fuel

Kron ::

k,aj ko bo z elektriko ustvarjali tist ... hydrogen fuel


Vodik.

Mogoče bi se viške energije splačalo vlagat v tvorbo vodika, ki bo slej kot prej nadomestil naftne derivate v prevoznih sredstvih.
=**=C64=**=

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Kron ()

Azrael ::

Vodik je slepa ulica.

Sanjarije Rimskega kluba, brez realnih osnov.

- celo utekočinjen ima majhno gostoto energije glede na prostornino (kesl na Space Shuttle je tako ogromen zaradi vodika, kisik je shranjen na vrhu v špici rezervoarja);
- problematičen za transport (ali utekočijen ali pod velikimi tlaki - oba postopka zahtevata veliko energije);
- ni rezervoarjev iz katerih ne bi uhajal (najmanjša molekula);
- proizvodnja je energetsko neučinkovita;
- pri zgorenanju v zraku, zaradi visoke temperature plamena nastajajo škodljivi dušikovi oksidi;
itd

Čist vodik se lahko mirno črta, ni noben rešitelj civilizacije, kot je govorila zgoraj omenjena druščina.

Zaenkrat je prava stvar za poceni energijo v velikih množinah, uran. Črpalne elektrarne so odlične za pokrivanje konic, ampak zakaj bi jih buzeriral s solarjem in podobnim eko s*anjem?
Nekoč je bil Slo-tech.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj so baterijski hranilniki prava stvar (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
20513047 (161) J.McLane
»

So prihodnost "betonske baterije"? (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
9711773 (7387) vostok_1
»

V Nemčiji letos cene električne energije že več kot stokrat negativne (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
16120731 (13350) NSA Agent
»

Tesla bo gradila največjo baterijo na svetu

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
438574 (5535) Barbarpapa2
»

V nemčiji proizvedli rekordnih 22 gigawatov, 50% nemške porabe (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
8416767 (14360) Truga

Več podobnih tem