Da bi delal do 65 leta in plačeval prispevke za pokojnino?

Mr.B, a se ti ne zdi, da si vejico narobe postavil?

p.s.: a npr. stranka, ki bi v imenu in programu imela zapisano, da zastopa interese državljanov Slovenije, bi pa po tvoje morala komot dobit 100% glasov?

Pokojnina enaka plači

Vsakemu izmed nas se zdi samo po sebi umevno, da odvaja določen del
plače za svojo pokojnino. Redki izmed nas pa so izračunali, kaj dejansko
plačujemo in predvsem, koliko! Glede na to, da takšnega izračuna v
medijih še nisem zasledil, sem se odločil, da ga sam pripravim in tudi
objavim.

Kot osnovo sem vzel neto plačo 1000 EURO, kar je približno 50 EURO nad
povprečno neto plačo. V izračunu sem uporabljal program za izračun plače
na spletni strani www.racunovodja.com,
za izračun obresti pa spletno stran Abanke, kjer sem kombiniral namensko
varčevanje z vezano vlogo. Po grobi primerjavi so bili izračuni drugih
bank skoraj identični.

Kot osnovo sem vzel seštevek prispevka, ki ga plačuje posameznik (236
EURO), in tistega, ki ga plačuje podjetje (134 EURO), kar znese skupaj 370 EURO.

Nadalje sem ta znesek s pomočjo internetne aplikacije najprej namensko
varčeval, po 5 letih pa vezal na obdobja po 6 let in začel na novo
namensko varčevati isti znesek. Rezultat takšne kalkulacije je bil
šokanten:

Že po 23 letih bi privarčeval skupaj 146.850 EURO, kar bi ob vezavi zneslo
letno 4.919 EURO obresti, kar pomeni mesečno 410 EURO. S takšno pokojnino
danes živi kar nekaj upokojencev, ki so delali vse življenje.

Po 29 letih bi ta znesek znašal skoraj 211.000 EURO, kar bi ob vezavi
prineslo kar 7.068 EURO letno ali 590 EURO mesečno. Takšna bo verjetno višina
naše pokojnine po obstoječem sistemu.

Po 35 letih bi ta znesek znašal skoraj 300.000 EURO (natančneje 292.208 EURO),
letne obresti pa 9.787 EURO ali 815 EURO mesečno. To pa je kar za 212 EURO več,
kot je decembra 2008 znašala povprečna pokojnina (602,90 - podatek s
spletne strani SPIZ).

Če pa izračunamo, kaj bi to pomenilo pri 40 letih delovne dobe, pridemo
do vratolomnega zneska 382.128 EURO. Tak znesek bi navrgel 12.800 EURO obresti
letno ali kar 1.066 EURO/mesec. To pa je višina pokojnine, ki smo jo
slišali v obljubah nekaterih strankarskih prvakov.

Če bi torej želeli imeti mesečne prejemke po zaključku delovne dobe
enako visoke, kot je vaša plača, ni potrebnega nič drugega, kot ukiniti
pokojninski sistem, ki ga poznamo, in namesto tega uvesti le obvezo,
kolikšen del od plače je posameznik dolžan varčevati za svojo starost.

Sedaj pa še glavna razlika med predlaganim in obstoječim sistemom.

Mesečni znesek 815 EURO, ki bi ga upokojenec prejemal po 35 letih delovne
dobe, bi bile le obresti, kar pomeni, da bosta dedek in babica po svoji
smrti zapustila dedičem celotno glavnico v znesku 584.416 EURO (2 x 292.208
EURO), s čimer bi lahko npr. vsak od štirih vnukov kupil luksuzno
stanovanje ali hišo za 146.000 EURO!

Razlike med obstoječim in predlaganim sistemom lahko strnemo v tri točke:

1. Mesečni prejemek upokojenca bi znašal v povprečju za 30% več kot sedaj,

2. upokojevali bi se lahko v povprečju 5 let prej brez obremenjevanja
države,

3. po smrti bi za upokojencem ostalo v povprečju 292.208 EURO glavnice.

Zelo pomembno vprašanje, ki logično sledi iz zgornje kalkulacije, pa je:
kam izpuhti 292.208 EURO glavnice po vsakem umrlem upokojencu? Če
upoštevamo statistični podatek, da je v letu 2008 umrlo 18.308 oseb, in
če predpostavimo, da je bilo med njimi 10.000 upokojencev, je z njimi
vred neznano kam izpuhtelo kar 3 milijarde evrov ali približno tretjina
državnega proračuna!

Zato predlagam vladi, da dosedanji pokojninski sistem ukine in namesto
tega uzakoni obvezno varčevanje v znesku dosedanjega prispevka.

Stroškov za sistem tako ne bo več, njegovo vlogo bodo prevzele banke in
zavarovalnice, ki bodo z dobro naložbeno politiko tudi kaj zaslužile in
državi prinesle nove davke.

Posledice takšnega sistema bi bile naslednje:

1. zaradi zgodnje upokojitve bi več mladih dobilo zaposlitev,

2. zaposleni bi se upokojili po 35 letih delovne dobe in bi zdravi
uživali starost,

3. s privarčevano glavnico bi lahko rešili stanovanjski problem mladih
za večno,

4. izračun pokojnine bi bil jasen in predvidljiv, predvsem pa neodvisen
od vlade.

A ravno četrta točka je tista, ki politiki (predvsem Desusu) ne more
biti po godu, saj bi s tem postale pokojnine jasne in urejene in nihče
več ne bi mogel pred volitvami obljubljati 1.000 EURO najnižje pokojnine
ali s to občutljivo populacijo kakor koli drugače manipulirati.

Zato lahko pričakujemo le, da se bo sistem, ki bi se moral sam
vzdrževati, začel zadolževati, vlada pa bo začela v obliki davkov
pobirati vsem, ki še kaj imajo, da bo lahko ohranila trenutni
pokojninski sistem (z nekaj kozmetičnimi popravki).

Nihče pa se očitno ne zaveda, da bo zvišanje starostne meje za
upokojitev in bonitete za delo po tej starosti še dodatno skrčilo že
tako ozek izbor kvalitetnih delovnih mest za mlade.

Ko poslušam nekatere predstavnike oblasti, se nikakor ne morem znebiti
občutka, da je njihov cilj čim krajši čas med upokojitvijo in pogrebom,
zares optimalno pa bi bilo, če bi ljudje umrli kar na svoj zadnji
delovni dan.

*Igor Jurišič*

Ul. Pohorskega bataljona 1, Ruše

upam, srčno upam, da gospod Jurišič v resničnem življenju ne dela nič s številkami...

Od brezdelja imajo ljudje hude psihološke težave.

Upal bi si špekulirati, da izvor psiholoških težav v takih primerih ni neposredno v brezdelju, ampak v manjših finančnih prihodkih (oziroma ker jih nima več).
o kakšnih psiholoških težavah ne duha ne sluha.

one word: loto

Žal ta matematika ne zdrži. Inflacija ti po toliko letih pobere skoraj polovico vsega, lahko pa seveda denar razpršeno investiraš in ga boš imel toliko, kot bo celemu svetu (če si po celem svetu razpršil) dobro šlo.