Kupujem psa: samca ali samico?

Hey!

Sem ljubitelj psov in sem se odločil, da si omislim dobermana. Naj takoj povem, da to ne bo moj prvi pes.

Kar se še nisem odločil, je spol psa. Slišal sem toliko kontradiktornih nasvetov, kakšna je razlika med "osebnostjo" samca in samico, da se obračam na vas, če je tu mogoče kdo, ki se malo bolj spozna na pse.

Se res pasja samica bolj naveže na gospodarja in je tudi bolj agresivna, če začuti, da je gospodar morda v nevarnosti? (Sam sem imel samo samce.)


Hvala za morebitne nasvete.



lp,
./m

Opisi temperamentov psov v knjigah znajo bit en velik bull. Temperament je lahko tudi podedovan ampak ti vzreditelj seveda ne bo rekel da je njegov pes popadljiv. Karkoli ze bos izbral se veliko ukvarjaj s psom in ga ze od malih nog aktivno socializiraj. Socializiran pes ne pomeni da je slab cuvaj. V vsakem primeru pa imam raje slabega cuvaja kot napadalnega psa.

Imam samico rottwailerko. Ja res je tako kot si napisal. Psička ne ve kaj vse bi naredila, da bi ti ustregla, domačim in vsem ostalim katere pozna in jih ima z dobrimi izkušnjami zapisane v svojem spominu. Zelo je privržena in uboga vse in iz prve. In res se boji zate, to se vidi iz njenega zelo pozornega opazovanja, ko pride kakšen tujec in se pogovarjaš z njim, psička usmerja ušesa in spremlja vsak gib. In imam občutek, da če bi me kdo "napadel, udaril" bi psička brez pardona skočila v njega. Tega do dosedaj še ni prišlo in upam da tudi ne bo.

Samec je po mojih izkušnjah, veliko bolj "flegma" in samo čaka, da gospodar ali kdorkoli drug naredi napako, da bi se potem lahko rangiral višje od njega. Samec ima veliko močnejšo željo voditi krdelo in potrebuje zelo odločnega in nepopustljivega gospodarja, kateri mu mora vedno dati vedet, da je on tisti kateri odloča.

Tako da razmišljati kaj imeti, pes ali psička, je zelo velika dilema, vsak ima svoje pluse in minuse. Že samo uriniranje je zelo različno. Pes ti poškropi vse vogale, debla dreves, avtogume, psička pa le počepne nekje na travi in opravi svoje. Imaš pa pri psički več skrbi v času gonjenja, da ne pride do nezaželene brejosti, razen če si se odločil za kastracijo ali pa če se odločiš za vzrejo mladičev, kar pa tudi prinese cel kup dodatnih skrbi, pa tudi veselja.

Končna odločitev je seveda odvisna od tebe samega, kaj ti več pomeni in kaj ti je večja prioriteta.

Jst: imeli 2 dobermana pred leti še, z 1 imeli blazne težave, ga oddali....tudi z 2 smo imeli težave, preveč dominantni postanejo?

Potem smo imeli ameriškega stafforda lepih 12 let, nič težav z njim. Res cukrček.

Zdaj pa imamo že 2,5 leti ameriško buldoginjo, prvič psico. In ti povem, kok je pa psica bolj navezana, to nisem mogel verjet :P

Premisli glede pasme.

> 1. Temperatent je lahko podedovan [lahko tudi pozitiven, tvoj problem ce si moj post na negativno obrnil].
Bolj kot podedovan je stvar pasme. To je ena od glavnih prednosti ločevanja pasem. Da veš, kaj dobiš. Mešančki so mački v žaklju glede temperamenta, dednih bolezni in ostalih karakteristik.

No, v tej knjigi, ki je po tvojih besedal bull, po mojem mnenju pač ne, tudi piše, da ni slabih Dobermanov. So samo slabi lastniki. In lih to, označevanje knjige z bullom, me je zmotilo. Pustimo ob strani, da imajo praviloma samičke bolj "nežen" značaj. :)

Jaz bi tudi avtorju svetoval, naj še 1x premisli glede pasme. Če se psu misli povsem posvetit in to ni njegov prvi pes, potem kar. Drugače pa bo imel doma nevarno zver. Nekje sem celo prebral, da ko Doberman odraste, si ga lastnik ne lasti več, ampak si pes lasti lastnika (nekako v tem smislu, čeprav zdaj beseda lastnik dobi nerimeren pomen). Slab položaj, če pes ni bil dobro vzgojen. :)

a ne bi raje vzel kakšnega psa iz zavetišča, kot pa kupoval psa. Mimogrete, vse zadrvstvene težave se pri čistokrvnih potomcih prenašajo. Sicer pa je glede karakterja bolje vzeti samca kot samico.

Se strinjam .. imamo mopsa, samca. Pa je popadliv.. ampak sam name xD.. plus laja če ne dobi za jest, to naše hrane ( za to krivim starša ker sta ga na to navadla..)

Skratka ostalih ljudi niti pipne ne, ni bil treniran. Laja na večje pse, boji se manjših, in sploh če ga kej ovohava.

Enkrat prišla soseda, ki ima samico mopsa in je popolnoma bolj luštna pa vesela in vse, hoče vse spoznat.

Potli drugi sosed pa ma nemškega ovčarja samca, ki pa je po mojem mnenju "gej" ker je našga mopsa za vrat ugriznu in skor nategnu, bogi revež pa zbežat ni mogu. (bi ga če nebi lastnik posredovau.. aja ta ovčar je šolan tolk o temu)

Psico, ker je čistejša in ti ne polula vsak vogal. Pa tudi rada se druži z drugimi psi, ni napadalna.
Imamo mešanko med nemškim in škotskim ovčarjem.