HERMES SoftLab - razgovor

samo verjeto se vsi strinjate, da je korelacija uspesnosti in IQ-ja velika,

Kot se vzame. Če primerjaš tiste s pod 100 in one nad 120, bo druga skupina verjetno res uspešnejša. Če pa primerjaš one s 120-130 in one s 130-140, pa skoraj sigurno ne boš dobil nobene korelacije.

Ali, z drugimi besedami povedano, povprečna ocena s faksa ti pove vsaj enako, morda pa celo več, kot enourni IQ test. Zakaj bi se potem trudil s testom?

O.

samo verjeto se vsi strinjate, da je korelacija uspesnosti in IQ-ja velika,

Kot se vzame. Če primerjaš tiste s pod 100 in one nad 120, bo druga skupina verjetno res uspešnejša. Če pa primerjaš one s 120-130 in one s 130-140, pa skoraj sigurno ne boš dobil nobene korelacije.

Ali, z drugimi besedami povedano, povprečna ocena s faksa ti pove vsaj enako, morda pa celo več, kot enourni IQ test. Zakaj bi se potem trudil s testom?

O.

Sorry stari ampak ocena iz faksa ti po našem šolskem sistemu ne pove NIČ!

IQ test seveda nekaj pove. Če je med dvema kandidatoma 30 točk razlike (in kamot nekdo s 110 ravno tako dobro naredi faks, kot nekdo s 140), je očitno eden dosti bolj inteligenten.

Je pa ravno to fundamental flaw takšnih IQ testov, ker ne povedo nič o drugih osebnostnih lastnostih. Če sta oba kandidata (tisti s 110 in oni s 140) naredila faks s povprečno oceno 7,2, potem ima očitno kandidat s 110 več delovnih navad, kot zabušant s 140, ki bi moral očitno faks končati s povprečno oceno 8,5+.

Ravno tako IQ ne pove nič o tem, kako se nekdo znajde v neznanih situacijah. Ali pa, kakšno sposobost sodelovanja v skupini ima nekdo.

Kot pravijo Gandalfar in ostali - če se je nekdo 10-15 let dokazoval na trgu in prinese s seboj reference, potem je to 10x boljši pokazatelj primernosti kandidata, kot IQ.

Kot da je problem če ima kandidat 100 ali 140 IQ, v vsaki službi so težki pacienti ki niti bog ne ve kaj tam počnejo. Če razgovori uspejo te kekce izločit bo firma zelo uspešna.

> gre po liniji najmanjšega odpora, ampak je pa inteligenten in dober inovator.

Seveda, taki so za razvoj najboljši -- po liniji najmanjšega odpora. :D

> "Nekdo, ki je na faksu dobival desetke, zna več kot nekdo, ki je dobival šestke. "

Pa spet po drugi strani: če je nekdo dobival desetke, to mogoče pomeni, da je garač, ampak da ni iznajdljiv. Tisti, ki je dobival šestke, je pa mogoče jebiveter, gre po liniji najmanjšega odpora, ampak je pa inteligenten in dober inovator.

Tako ocene, kot IQ testi so bedarija, IMHO.

ta pa je malo bosa. ne rečem da ne obstajajo izjeme, ampak vseeno...

Ocene na faksu ne povejo niti najmanj glede uspešnosti. 3/4 jih vse preplonka in so tako nad 7/8 z ocenami, dejansko pa nimajo pojma. Sad but true. IQ testi ? Komu že ? Človek je lahko specializiran za neko stvar pa bo imel ta IQ test porazen.

tudi IQ testi ne merijo inteligence, pa so ljudje še vedno prepričani v to

Ja ja, najboljsi so taki pacienti, ki pridejo direkt iz faksa z nevem kaksno oceno in z prenapihnjenim egom, potem se pa v firmi ne znajo obrnit, ker je potrebno znati improvizirati, sproti osvajati nova znanja in jih redno dograjevati, ter imeti dolocen nivo social skilov....IQ test ali pa faks ocena je dalec od pokazatelja kako bo nekdo uspesen na dolocenem delavnem mestu, sploh pa gre za razlicne profile kjer so dolocene lastnosti se toliko bolj pomembne.

Za moje pojme je za dobrega kadrovnika, ki ima kar nekaj prakse in znanja na svojem podrocju dosti bolj pomemben nek face to face razgovor z dolocenimi (tudi nestrokovnimi) vprasanji, ki povejo dosti vec kot pa nek suhoparen test ali ocena iz indexa.
Znanje, ki ga ljudje prinasajo s sabo je velikokrat dosti premalo za vrsto dela, ki ga bodo potencialno opravljali.

.... mogoče bi še dodali, da je pri programiranju bol malo samega kodiranje in dosti več načrtovanja in iskanja/reševanja teh in onih problemov v zelo različnih okoljih, ki te (vsaj ponavadi) dosti omejuje pri izbiri rešitev.

skratka, bol ko neka ocena iz faksa je važna kreativnost in gledanje out of the box - tudi ko ti ne dovolijo iz boxa :)

je pa res da te izobrazba zaščiti pri terjanju pravega plačila za svoje delo ... torej je poleg vsega zgoraj ... nuja ;)

samo verjeto se vsi strinjate, da je korelacija uspesnosti in IQ-ja velika,

Kot se vzame. Če primerjaš tiste s pod 100 in one nad 120, bo druga skupina verjetno res uspešnejša. Če pa primerjaš one s 120-130 in one s 130-140, pa skoraj sigurno ne boš dobil nobene korelacije.

Ali, z drugimi besedami povedano, povprečna ocena s faksa ti pove vsaj enako, morda pa celo več, kot enourni IQ test. Zakaj bi se potem trudil s testom?

O.

Povprečna ocena s faksa je čisti nateg, kokr so že nekateri ugotovil. Recimo en primer; v razredu nas je bilo 100, pišemo statistiko ("naj" bi bil eden težjih predmetov na šoli), pozitivno oceno v prvem roku od teh 100 dobi samo 11 študentov! Med njimi sem se znajdel tudi sam s skromno 6-tico, najboljša ocena pa je bila 7. Velika večina študentov je predmet opravila šele v tretjem ali četrtem pristopu in to z 8 in 9, to pa zato ker so pač že po tolikih pristopih dojel sistem testa ki ga je postavljal profesor na testih (dosti nalog se je ponavljal v testih)! In nikjer na diplomi ti ne piše kolikokrat si pristopu določenemu izpitu! Sej to niti nebi bila taka tragedija če bi bil to osamljen predmet, ampak jih je bilo kar nekaj.
Po tvojem razmišljanju imajo zdej teli multi "ponavljači" večji IQ od mojga?

Ps; Moral bi uvest sistem kot na harvardu, enkrat padeš na izpitu takojšen izpis iz šole, e potem pa bi dubu malo bolj realen pogled pri povprečni oceni...

Ps; Moral bi uvest sistem kot na harvardu, enkrat padeš na izpitu takojšen izpis iz šole, e potem pa bi dubu malo bolj realen pogled pri povprečni oceni...

Kdor pade izpit, ga vržejo iz šole kar? Pomoje ti nakladaš malo...

Ja ja, najboljsi so taki pacienti, ki pridejo direkt iz faksa z nevem kaksno oceno in z prenapihnjenim egom, potem se pa v firmi ne znajo obrnit, ker je potrebno znati improvizirati, sproti osvajati nova znanja in jih redno dograjevati, ter imeti dolocen nivo social skilov....

no, ravno to mi je padlo v oči, kar pa je dandanes kar splošna praksa v slovenskih podjetjih; namreč prideš tja in šefi kr mislijo da boš ti vse z levo roko takoj osvojil, z minimalnim uvajanjem stvari ujel popolnoma v vajeti, skapiral use prvi mesec...
NAROBE
dobra podjetja vlagajo v svoje kadre tudi po par let, slaba pa... hja, prideš tja pa mor znat že kr use. pa seveda za malo plačo in z nič možnosti napredovanja.

Tisto s faliranjem izpita in izključitvijo ne velja - minuta brskanja z googlom to potrdi.

BigWhale: V taki firmi kot je HSL je se kaj drugih profilov kot samo tisti ki bi postali v "Programiranje" na ST.
Vecino takih je predalo posle v Indijo so pa verjetno kompetentni tudi taki ki postajo v "Omrežja in internet" , "Kaj kupiti" ,"Strojna oprema", "Pomoč in nasveti" in koneckoncev tudi "Problemi človeštva" :)

pa se citat iz mojega priljubljenega mojsterkega dela - "My dad always said that work was like a hat you put on your head. And even if you didn't have pants , you didn't have to walk down the street ashamed of your ass as long as you had a hat... "

...malo za razmislek, Rudi je svoj cas dal veliko tudi na pripadnost.

Indicev se jaz izogibam ko kugo.

Kar se tiče poslovanja, da ne bo pomote.

Odvisno kdo koga bolj potrebuje. Če nujno iščeš službo, boš vzel, kar ti ponujajo. Konec koncev se vedno lahko premisliš in greš, če dobiš kaj boljšega. Če službo že imaš in iščeš boljšo, boš morebitnega delodajalca že bolj pretipal. Če te pa morebitni delodajalec prosi, da bi prišel delat za njega, mu pa lahko mirno daš za reševat test, naj se potrudi, če bi te rad imel.

O.

Rad bi videl kandidata, ki bo na razgovoru dal delodajalcu resevanje testa...

Bi pa vsekakor bilo to bolj smiselno. Saj nekdo ki je na vodilnem položaju ne bi bilo slabo če bi bil bolj sposoben od svojih podrejenih. ;) Ampak žal ni testa za to drugega kot real time test čez neko obdobje.

Zanima me, če je kdo imel poslovni razgovor pri HERMES SoftLab-u ali se je pred kratkim celo tam zaposlil.
Rabil bi kakšno informacijo glede poteka samih testov oz. kakšen "insajderski" nasvet.
Hvala!

Če se le da, išči službo v smeri majhnih podjetij z entuziastičnim timom. Moje mnenje je, da se z velikostjo podjetja veča možnost, da si pri svojem delu nesrečen. Škoda je, da sem jaz v začetku svoje kariere naguzil na neko računovodsko sranje in sem posledično svoj radar usmeril raje na večje tarče. Takrat bi moral še naprej poskušati pri majhnih podjetjih z drugačno usmeritvijo ...

Se boljse je, ce sodelujes recimo na kaksni HERMESovi poletni soli ali si tam zaposlen ze kot student. Ce se izkazes, mas lepe reference za naprej.

Še najlažje pa je, če za konkurenčno firmo delaš na projektu, ki tako ali drugače konkurira (ali sodeluje) s kakim njihovim projektom. Če izraziš interes, dobiš pogodbo v podpis za "tren oka". Ni nobenih iq testov ali recimo pogovorov s 5 osebami naenkrat. Gre za to, da te na nek način že poznajo.

Tako na suho pa je po mojem težko dobiti službo, nedolgo nazaj so imeli celo nekakšen moratorij na nove zaposlitve. Ne vem, če je danes ta moratorij še v veljavi, verjetno ni, če se Ericssony zanima glede razgovora. Sklepam pa, da so kljub temu razmeroma konzervativni pri zaposlovanju.

Ampak, be careful what you wish for. Delo v malo večjem podjetju je sicer lahko tudi dobra izkušnja, če le paziš, da se ne uleniš in posledično stagniraš tako v znanju kot v plači. Zelo rado se dogaja, da nekateri čepijo na istem projektu po več let. Fajn je, da vsake toliko narediš prehod na drug projekt (včasih se je potrebno za to tudi boriti in iti do šefa od tvojega šefa).

Ocene na FRIju ne povedo dosti.

Poglejte temo Programiranje na enem slovenskem forumu Slo-Tech.

Ja, žalost. Priznam, da to ni lepo vidit. Na srečo je večina teh brucev, ki se pogosto prepišejo na druge fakultete, ki po tej plati (programiranje, matematika) manj zahtevne (FOV, FDV DI) ali presedlajo na FRI VŠS. Programiranje pač ni za vsakega.

Ja ja, najboljsi so taki pacienti, ki pridejo direkt iz faksa z nevem kaksno oceno in z prenapihnjenim egom, potem se pa v firmi ne znajo obrnit, ker je potrebno znati improvizirati, sproti osvajati nova znanja in jih redno dograjevati, ter imeti dolocen nivo social skilov.

Tole očitno postaja ustaljena floskula, ker sem podobno slišal od kadrovnice na eni od večjih slovenskih IT firm, ki smo jo obiskali skupaj s sošolci. Jo je direktor hitro popravil, da ne bo držalo, in da imajo take z lepimi ocenami radi, ker po njegovih besedah to pomeni, da imajo radi zaključene projekte, natančnost, iznajdljivost ter jim za kvaliteto ni ravno. Da pa kar predpostavljas, da imajo študenti z višjimi ocenami slabša sposobnosti komuniciranja, ne znajo improvizirati, se niso pripravljeni dodatno izobraževat itd. je tudi _biser_ svoje vrste.

Firmo, v kateri delam in ki je major player na področju Znakov spremenljive vsebine in Spremenljive prometne signalizacije v Sloveniji in njeni širši okolici, so na noge postavili pretežno falirani študentje.

Pa takih je še ogromno po Sloveniji, da ne govorimo po svetu. Falirani študent? To je valjda en quitter, takega pa res ne smemo zaposlit, ane?

Lej, sem lepo zapisal: "Razen, če šestkar opraviči svoje ocene s tem, da je bil kako drugače zamoten in tam nabiral znanje, ki je pomembno in ga ocene na faksu ne zaznajo." Če so se tvoji šefi drugje izobraževali za delo, ki ga opravljate, verjamem, da je to vpivalo na njihovo uspešnost na faksih. Če so bili za to delo dobro plačani, verjamem, da je zelo vplivalo na njihovo motivacijo s faskom se ukvarjat. Ampak trditi, da je samo specialistično znanje, ki so ga samostojno pridobili, kaj vredno, je spet bosa.

Definitivno pa je mnogo takih, ki faks delajo bolj na pol, pač zato, da bodo imeli nekoč diplomo, se jim pa dost jebe, a naredijo z 10, z 8 ali pa s 6.

Ce hodis na faks zato, da dobis pildek, za konkretno delo ti pa pridobljeno znanje ne koristi, potem je skoda tvojega casa, ki ga posvecas faksu. Da ti F(E)RI ne nudi znanja, ki ga lahko ponucas v praksi je pa tudi bosa. Ce za tvoj primer drzi, se s faksa izpisi, ker ti jemlje cas. Da ocena s faksa zato z znanjem in sposobnostmi studentov ni korelirana, pa iz tega ne mores sklepat.

Pa se malo on-topic glede HSL-ja. Januarja letos sem bil pri njih na razgovoru, ki ni bil zaposlitveno naravnan, temveč smo se dogovarjali o drugačnih možnostih sodelovanja. Ker sem prihajal s faksa, sta sogovornika izkoristila šanso, da me impresionirata, saj lahko med sošolci naredim reklamo. Nekateri njihovi projekti so res imena projekt vredni. Vendar je potrebno vedit, da imajo v HSL-ju fluktuacijo zaposlenih 1/3. Zamislite si, lahko zamenjajo tretjino razvijalcev, pa se na razvoj ne pozna! Pošlihtana organizacija dela do potankosti -- nič čudnega, saj so bili v preteklosti praktično desna roka HP-ja, ki jim outsourcal mnogo projektov. Med drugimi je HSL izdelal backup sistem, ki je bekapiral podatke računalniškega sistema 9/11 minulih dvočjkov. Sodelujejo z Boeingom, britansko MI6, nemškimi avtomobilskimi koncerni in še s kom. V tem vidiku kapo dol.

Stanje glede plač pa se zelo odraža v dejstvu prej omenjene tretjine zaposlenih, ki so hitro zameljivi. Koliko plačajo študentom, se da hitro izvedit, zaposleni ne smejo razkrivat podatkov o plači. Lahko pa povem, da je znanec s končano 7. B stopnjo izobrazbe tehnične smeri pred dobrim letom dni pri njih kot plačo začetnika -- s tem, da je pred tem za njih delal več kot leto preko študentskega servisa -- dobil trimestno številko. Pa je daleč od tega, da bi bil levak. Kakšno je stanje danes ne vem, verjetno pa je plača ša gor, verjetno bi sicer pobegnil kam drugam. V taki organizaciji dela kot jo ima HSL se je _prekleto_ težko naredit nepogrešljivega. V manjših firmah je to vsekakor lažje. V piramidi 800 inženirjev HSL-ja precej težje. Se boš pa pri njih marsikaj naučil, kar ti druge slovenske "garažne hajtek vrhunske in rezultatsko usmerjene" firme težje ponudijo. Stvar preferenc.

dobil trimestno številko

Predvidevam, da si mislil 4 mestno...

Neto na mesečni ravni in v Evrih -- trimestno (3-mestno).

Če se le da, išči službo v smeri majhnih podjetij z entuziastičnim timom. Moje mnenje je, da se z velikostjo podjetja veča možnost, da si pri svojem delu nesrečen.

Jaz imam s tem cisto drugacno izkusnjo.

Zacel sem pri majhnem, a uspesnem podjetju, kjer si delal 10-12 ur (ponavadi 12) ko zmesan na eni in isti stvari. Prav nobene raznolikosti, kodiral si isti produkt, fixal buge in to je bilo to. Ker je podjetje majhno, so seveda vsi delali ko zmesani, placa je pa bila podpovrecna. Po 1 mesecu sem imel vsega "poln kufer".

Cisto nasprotje z vecjim podjetjem, kjer imas moznost delat na razlicnih projektih in ti projekti se ponavadi manjavajo vsaj 2 do 3x na leto. Zelo redko delas na isti stvari, v istem programskem jeziku ali istem produktu dalj casa, edino ce furas support. Za vsak projekt se formira manjsi team, ki s potrebami projekta raste, in s katerim potem razvijas zadevo. Nikoli nimas obcutka, da bi zaradi velikosti podjetja bil "nesrecen" ali ne bi delal pomembnih stvari. Prej nasprotno.

Vendar je potrebno vedit, da imajo v HSL-ju fluktuacijo zaposlenih 1/3. Zamislite si, lahko zamenjajo tretjino razvijalcev, pa se na razvoj ne pozna! Pošlihtana organizacija dela do potankosti -- nič čudnega, saj so bili v preteklosti praktično desna roka HP-ja, ki jim outsourcal mnogo projektov.

To da ti 1/3 zaposlenih odide, bi lahko tudi gledaš tako, da je organizacija znotraj firme tako grozna, da toliko zaposlenih dejansko ne zdrži dela tam (seveda bodo oni probali to situacijo polepšati).
Glede na številko plače, ki so jo navedel za začetno delo, kljub temu da je bil že tam eno leto zaposlen, toliko menjav kadra ni presenetljivih.