Razgovor za službo in kadrovski odnos

Vazelin je 17. jul 2018 ob 10:47 izjavil:

Teoretično bi headhunter lahko živel samo od tega, da ima pod svojim okriljem nekje 30 ljudi. Ene 10 od tega se jih prezaposli vsako leto.

V praksi to tako tudi poteka. Za lovca na glave to, da prejme provizijo za tvojo zaposlitev, ni konec ampak šele začetek njegove zgodbe s tabo. Od tu naprej te bo občasno poklical, povabil na kosilo, ipd., vse z namenom, da čez nekaj let spet dobi provizijo, ko te proda novemu delodajalcu.

TheBlueOne je 17. jul 2018 ob 10:52 izjavil:

AndrejO je 17. jul 2018 ob 10:31 izjavil:

Top tier zdravnikov (internistična medicina, kirurgija, ...); produktni razvojni oddelki na vseh področjih od strukturnih raziskav jekla do molekularne biologije; finance, top tier IT storitev (torej ne glavne knjige, ampak produkti po merilu naročnikov, globalne storitve, ipd ...);

100k bruto letno se morda sliši astronomsko za eno Slovenijo, ampak upoštevaj da Slovenija igra na EU trgu dela in ni tako daleč od ekonomskih centrov, kot je npr. Romunija. Ko nekateri pravite, da je "urca vožnje do Kočevja" praktično nič, pozabljate, da mora potem v skladu z vašo logiko biti "urca leta do Munchna" tudi praktično nič. Samo vozilo je drugačno in vmes lahko rešiš še kakšno križanko ali pa prebereš povzetek zanimive raziskave.

Vse kar nastevas pokrije morda odstotek zaposlenih v podjetjih, tudi na zahodu. In ti bi, da pride k nam izkljusno top layer razvoja (vodje), brez razvojnikov, ker oni niso vec v tvojem zelenjem segmentu placila?

Mislim, da bi to moralo pokrivati vsaj nekje 1-2% zaposlenih, kar je nekako primerljivo s številom doktorjev znanosti v aktivni populaciji. In ja, tega je malo in v Sloveniji je ta številka bližje 0,1%, kot pa 1% in mislim, da je to precejšen problem. In še enkrat ja, to je resnična gospodarska elita in kot takšna po definiciji ne more biti številčna.

Tvoj zaključek, da si jaz želim "izključno takšne", je napačen. Vesel sem, če v Slovenijo pridejo tudi dobro plačani razvojna delovna mesta, ker bodo tam zaposleni tudi v primeru odhoda podjetja imeli večje možnosti, da s svojim znanjem in izkušnjami lokalno ustvarijo nekaj novega, kot pa preostalih 80%, ki si bodo z njimi delili enako usodo. Seveda pa imajo tudi neskončno večjo možnost, da odidejo, če v lokalnem okolju ne morejo najti druge priložnosti.

Kot anekdota, ko je Iskra razpadla in so se ljudje iz Iskre Delte razkropili po državi, je vzniknila cela vrsta novih IT podjetij. Seveda jih je veliko šlo tudi v tujino, ne pa vsi in njihova delovna mesta so dejansko tudi po razpadu matičnega podjetja v državi ponovno generirala nova delovna mesta za vse druge. To je potrebno imeti v mislih, ko se razpravlja o tem, kaj je "visoka dodana vrednost" in kaj je morda "malo manj visoka dodana vrednost".

Ravno tako tudi razumem, da ne moreš razvoja nekam postaviti v prvem letu ali celo prvem desetletju prisotnosti. Zagotovo pa so mi bolj všeč podjetja, kjer je že danes možno definirati potencial, da takšna delovna mesta v prihodnosti dejansko pripelje v regijo že zgolj zato, ker ima v regiji izgrajeno prisotnost. Apple je na Irskem začel z vijačenjem, 30 let kasneje ima tukaj globalen razvoj nekaterih produktov. Podobno tudi MS. Začel je z preprodajnim oddelkom, danes ima tukaj globalen razvoj za nekatere produkte. Zadeve pa potem postanejo resnično zanimive, ko se začnejo sinergije, ko je na kupu dovolj dobro plačanih intelektualcev, ki se srečujejo v parkih, pubih, obalah, ...

TheBlueOne je 17. jul 2018 ob 10:52 izjavil:

Produkti po meru narocnika se pravtako veliko delajo v Sloveniji. Morda oblj znan Kolektor, jih pa je kolikor hoces. Medicina je JS, in predmet spotike glede tega ali ima dodano vrednost ali pa je nujno zlo.

Nikoli nisem rekel, da se ne. Opažam pa, da so zgodbe o uspehu predvsem plod domačega znanja, ne pa (še?) plod tujih investicij. Slednje bodo še malo trajale. Pojdi na začetek te niti pogovora in boš opazil, da se je ta začel pri "tujih podjetjih".

TheBlueOne je 17. jul 2018 ob 10:52 izjavil:

Jaz ne delam v Slo, pisem iz tujine, delal samo za velike Koorporacije, tako da imam kar dober pregled. Placa 100.000€+ je nekje vrh za inzeniring in dalec ne daje najvisje dodane vrednost.

Profit oz dodana vrednost se zacne s proizvodnjo in zakljuci s prodajo. Razvoj proizvodnje in prodaje je bolj kompleksen kot razvoj izdelkov in v veliki meri pogojuje razvojnike izdelka, ki pa ne kotirajo dosti visje.

Res je. Gospodarsko kritična delovna mesta se začno tam, kjer se preneha inženiring in se začne razvoj novih stvari in to je, kot se s teboj strinjam, lahko razvoj novih produktov ali pa razvoj nove proizvodne linije, ki je pač notranji produkt. Mislim, da je v EU ločnica med tema dvema ravno nekje pri 100k.

TheBlueOne je 17. jul 2018 ob 10:52 izjavil:

To, da reces, da je visokotehnoloska proizvodnja zate nizka dodana vrednost napram nekem samem razvoju je ze morda res ce geldas po zaposlenem, ampak je magnituda projekta industrializacije napram prototipizaciji in znanstven razvoju nepremerljivo vecja in tudi pri nekoliko nizji dodani vrednosti po glavi absolutno preseze neke razvojne skupine. Da ne govorimo, da zaposli tudi se koga iz spodnjih slojev raje.

Kot medmet:
Ne maram izraza "spodnji sloji", ker mi to vedno ustvari sliko tlačana, ki služi fevdalcu in implicira tudi družbeno manjvrednost. Če je neko delo plačano manj, to še ne pomeni, da je človek, ki ga opravlja, v mojih očeh kaj manj vreden. In seveda tudi obratno.

That aside ...

Morda moje razmišljanje najbolje povzame to, da delo tipičnega zaposlenega na traku v Foxconnu ni nekaj, kar bi mi predstavljalo "visoko dodano vrednost", tudi če dela na proizvodni liniji za iPhone. "Visoko dodano vrednost" mi predstavlja to, da je nekdo razvil naslednji iProdukt in s tem zagotovil, da ima tovarna smisel obstoja in vsi v njej zaposleni nekaj za početi. Seveda je to v masi delovno aktivnih oseb vedno neka manjšina, saj drugače niti ne more biti, vendar IMO kritična manjšina in iz smisla "državne ekonomije" je smiselno gledati kako podjetja prepričevati, da v državo pripeljejo takšen kader in kako pomagati podjetjem, ki imajo potencial takšen kader pripeljati v prihodnosti.

Kje v tej zgodbi se pojavijo razvijalci proizvodnih linij, bi moral bolj podrobno razmisliti. Na prvo žogo bi rekel, da bližje siceršnjim razvojnim oddelkom, ker je njihova naloga očitno razvoj novih notranjih produktov s čemer ima njihovo delo multiplikativen vpliv na produktivnost celotnega podjetja.

AndrejO je 17. jul 2018 ob 12:05 izjavil:

Morda moje razmišljanje najbolje povzame to, da delo tipičnega zaposlenega na traku v Foxconnu ni nekaj, kar bi mi predstavljalo "visoko dodano vrednost", tudi če dela na proizvodni liniji za iPhone. "Visoko dodano vrednost" mi predstavlja to, da je nekdo razvil naslednji iProdukt in s tem zagotovil, da ima tovarna smisel obstoja in vsi v njej zaposleni nekaj za početi. Seveda je to v masi delovno aktivnih oseb vedno neka manjšina, saj drugače niti ne more biti, vendar IMO kritična manjšina in iz smisla "državne ekonomije" je smiselno gledati kako podjetja prepričevati, da v državo pripeljejo takšen kader in kako pomagati podjetjem, ki imajo potencial takšen kader pripeljati v prihodnosti.

Kje v tej zgodbi se pojavijo razvijalci proizvodnih linij, bi moral bolj podrobno razmisliti. Na prvo žogo bi rekel, da bližje siceršnjim razvojnim oddelkom, ker je njihova naloga očitno razvoj novih notranjih produktov s čemer ima njihovo delo multiplikativen vpliv na produktivnost celotnega podjetja.

Malo mesas zadeve in verjetno ne poznas strukture zaposlenih v obratih kakor je lakirnica. Dodano vrednost ne predstavlja poklic, ki je tebi vsecen ampak to, kar dejansko ima dodano vrednost, kar pa je koncni izdelek skozi stroske.

Delavcev tipa Foxconn na Kitajskem v modernih lakirnicah ni. So samo tisti, ki nadzorujejo, da linija deluje pravilno oz. inzenirski kadri. Seveda v EU pri relativno visokih stroskih dela koncept Foxconna ne bi predstavljal visoke dodane vrednosti.

Torej ti sklepas, da je vecina dodane vrednosti pri zasnovi izdelka, dejansko pa stroskovno in po patentih pristane tam tam, ce na za procesnimi tehnologijami, se vedno pa je oboje strosek in ne dodana vrednost. Dodana vrednost se zacne, ko z majhnimi stroski izdelujes izdelek, ki ga prodas drago in to je po defaultu Lakirnica, ker ima malo zaposlenih in velik cenovni pribitek na izdelek. Podobno velja za Yaskawo. Izdelki ze dolgo ne postanejo rentabilni vecinoma zaradi patenta ali zasnove, temvec vecinoma kako ucinkovito se izdeljo. Za to so poskrbeli Kitajci, ki so te zadeve postavili na glavo s poceni delovno silo in kopiranjem.

Zadeve, kot lakirnica, kar pocne Yaskava ipd. potegnejo za sabo ogromno malih visokotehnoloskih podjetij in odpro popolnoma nov segment malih visokotehnoloskih podjetij, kot jih praviloma srecas po zahodu in vedno vec po Sloveniji. Tukaj se najde del razvijalcev proizvodnih linij, seveda ne celota.

TheBlueOne je 17. jul 2018 ob 12:30 izjavil:

AndrejO je 17. jul 2018 ob 12:05 izjavil:

Morda moje razmišljanje najbolje povzame to, da delo tipičnega zaposlenega na traku v Foxconnu ni nekaj, kar bi mi predstavljalo "visoko dodano vrednost", tudi če dela na proizvodni liniji za iPhone. "Visoko dodano vrednost" mi predstavlja to, da je nekdo razvil naslednji iProdukt in s tem zagotovil, da ima tovarna smisel obstoja in vsi v njej zaposleni nekaj za početi. Seveda je to v masi delovno aktivnih oseb vedno neka manjšina, saj drugače niti ne more biti, vendar IMO kritična manjšina in iz smisla "državne ekonomije" je smiselno gledati kako podjetja prepričevati, da v državo pripeljejo takšen kader in kako pomagati podjetjem, ki imajo potencial takšen kader pripeljati v prihodnosti.

Kje v tej zgodbi se pojavijo razvijalci proizvodnih linij, bi moral bolj podrobno razmisliti. Na prvo žogo bi rekel, da bližje siceršnjim razvojnim oddelkom, ker je njihova naloga očitno razvoj novih notranjih produktov s čemer ima njihovo delo multiplikativen vpliv na produktivnost celotnega podjetja.

Malo mesas zadeve in verjetno ne poznas strukture zaposlenih v obratih kakor je lakirnica. Dodano vrednost ne predstavlja poklic, ki je tebi vsecen ampak to, kar dejansko ima dodano vrednost, kar pa je koncni izdelek skozi stroske.

Imava pač različno definicijo izraza. Če to pustim ob strani, potem bom rekel, da so to dobra delovna mesta, ampak ne tista za katera mislim, da jih bi morali prioritizirati.

Seveda ... kar jaz mislim, nima neke hude teže. To je zgolj moje mnenje.

TheBlueOne je 17. jul 2018 ob 12:30 izjavil:

Delavcev tipa Foxconn na Kitajskem v modernih lakirnicah ni. So samo tisti, ki nadzorujejo, da linija deluje pravilno oz. inzenirski kadri. Seveda v EU pri relativno visokih stroskih dela koncept Foxconna ne bi predstavljal visoke dodane vrednosti.

Misliš delavcev, kot so na tej sliki, v modernih lakirnicah ni?

TheBlueOne je 17. jul 2018 ob 12:30 izjavil:

Torej ti sklepas, da je vecina dodane vrednosti pri zasnovi izdelka, dejansko pa stroskovno in po patentih pristane tam tam, ce na za procesnimi tehnologijami, se vedno pa je oboje strosek in ne dodana vrednost. Dodana vrednost se zacne, ko z majhnimi stroski izdelujes izdelek, ki ga prodas drago in to je po defaultu Lakirnica, ker ima malo zaposlenih in velik cenovni pribitek na izdelek.

V tem se ne strinjam. Če rezultati mojega dela omogočajo in ekonomsko upravičujejo obstoj nekaj 100 drugih delovnih mest, potem je to verjetno večja dodana vrednost, kot pa, če sem naredil nekaj, kar lahko prodam s 1000% maržo. Razumem koncept dodane vrednosti v proizvodnji, sam pa se raje oklepam nečesa bolj splošnega, kar je bolj dobrobit, ki ga obstoj delovnega mesta prinaša širše od zgolj ekonomskega vidika lastnikov podjetja.

Vidim, da sem si izbral zelo slab izraz s katerim sem ustvaril nepotrebno zmedo, zato potrebujem boljšega. Imaš kakšen predlog?

TheBlueOne je 17. jul 2018 ob 12:30 izjavil:

Zadeve, kot lakirnica, kar pocne Yaskava ipd. potegnejo za sabo ogromno malih visokotehnoloskih podjetij in odpro popolnoma nov segment malih visokotehnoloskih podjetij, kot jih praviloma srecas po zahodu in vedno vec po Sloveniji. Tukaj se najde del razvijalcev proizvodnih linij, seveda ne celota.

To je pa tisti del, ki ga ne poznam in ne vidim. V tem smislu to potem so delovna mesta, katerih število bi morali povečevati, ker njihov učinek presega zgolj neposreden proizvod oz. ekonomski učinek v podjetju.

Ampak dejmo se zjasnit, kje iščejo visoko kvalificiran kader v Sloveniji:

https://www.mojedelo.com/
https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlit...

Tisto z izjavami, "saj bo, saj bo" ne drži vode. Vse poteka preko agencij, torej so firme v Sloveniji tako škrte, da ne želijo vložiti nič v delavca, nobenega izobraževanja, nobenih bonitet, delaj 8 do 12 ur...tak delavec ti bo spizdil ob prvi šansi.

Pa samo za primer, Akrapovič bi svojim varilcem rad plačeval po 800EUR potem pa joka da ni delavcev, Pipistrel je imel tudi podobne probleme če se ne motim. Pošta Slovenije? Adria Airways in njihovi inžinirji, kjer najemajo kontraktorje?

Torej kje potem mlad inžinir išče prvo zaposlitev ko dokonča ajd študij strojništva. No tudi za IT jevca ni lahko, če nima projektov za seboj.

Dajte se nehat hecat. Tukaj imate recimo samo delovna mesta podjetja Bombardier v Cluju:

https://jobs.bombardier.com/search?q=ro...

Vse poteka brez agencij, pogodba za 3 mesece določen čas, kasneje za nedoločen čas, baba dobi 2 leti porodniške...vi pa tu serjete kako super je ko Lek zaposluje preko agencij.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 13:15 izjavil:

Dajte se nehat hecat. Tukaj imate recimo samo delovna mesta podjetja Bombardier v Cluju:

https://jobs.bombardier.com/search?q=ro...

Vse poteka brez agencij, pogodba za 3 mesece določen čas, kasneje za nedoločen čas, baba dobi 2 leti porodniške...vi pa tu serjete kako super je ko Lek zaposluje preko agencij.

Za bistvena delovna mesta Lek ne uporablja agencij in teh delovnih mest ima več na pretek, kot pa bi jih imel brez razvojnega centra za zdravila.

Za ostalo bi bilo zanimivo pogledati kakšen romunski Adecco, da bi videl, če Bombardier najema tudi kakšno drugo delovno silo za kakšna druga opravila.

Težko kar iz enega zaposlitvenega portala posplošiš na vse.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 13:11 izjavil:

Torej kje potem mlad inžinir išče prvo zaposlitev ko dokonča ajd študij strojništva. No tudi za IT jevca ni lahko, če nima projektov za seboj.

Lahko ze preden diplomiras:

- Preko faksa
- Preko raznih dogodkov (poletne sole, dogodki kjer se srecujejo delodajalci in delojemalci, hackathoni)
- Pogooglajo za firmami in pogledajo katere sprejemajo na prakso studente

Potem imas se razne portale npr:
- FB grupa Slo developers
- Slo-tech z oglasi

Pa razna srecanja....

Gledajo lahko tudi splosne oglase, ampak tam so praviloma objavljene bolj shitty sluzbe.

Tako so nas veljaki navadili v Sloveniji. Tle se razrašča neoliberlistična miselnost. Pa se mi smejete in ne verjamete, ko to izpostavim.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 13:51 izjavil:

Za ostalo bi bilo zanimivo pogledati kakšen romunski Adecco, da bi videl, če Bombardier najema tudi kakšno drugo delovno silo za kakšna druga opravila.

https://www.bestjobs.eu/ro/locuri-de-mu...

Kje so agencije?

Mislim, da nisi razumel vprašanja. Kako lahko npr. vem, če Bombardier ima ali nima najetih agencijskih delavcev oziroma koliko jih ima. Lepljenje povezav do naključnih zaposlitvenih portalov žal ne pripomore k iskanju odgovora na to vprašanje.

Enako te lahko vprašam tudi npr. za Google. Tukaj imamo zaposlenih kar nekaj ljudi preko agencij, vendar pa nisem prepričan, da boš to lahko ugotovil na 1500km razdalje in brez stikov z lokalnim okoljem.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 13:51 izjavil:

Za bistvena delovna mesta Lek ne uporablja agencij in teh delovnih mest ima več na pretek, kot pa bi jih imel brez razvojnega centra za zdravila.

Kaj to pomeni?

To pomeni, da ima podjetje dolgoročno perspektivo, visoko verjetnost, da bo ostalo v lokalnem okolju dlje časa in tudi precejšnjo mero odpornosti na prehodne gospodarske krize, ki sicer najbolj prizadanejo manj kvalificirano delovno silo.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 13:51 izjavil:

Torej kako se študent faramcije, kemije spravi tja po končanem študiju?

Lek občasno razpisuje tudi kadrovske štipendije. Kdor se je s svojimi dosežki in odnosom do učenja že izkazal, bo imel večjo verjetnost, da bo takšno štipendijo pridobil, večjo verjetnost, da bo podjetje, kot del mendarodnega farmacevtskega koncerna, omogočilo tudi več kot samo diplomo in posledično tudi večjo verjetnost, da bo takšen štipendist prvi izbor za novo zaposlitev.

Menda se temu reče "načrtovanje". Šokantno!

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 13:51 izjavil:

Aja ne gre, ker nima vez ali pa ni bil dovolj priden med faksom.

Za "veze" ne vem od kje jih vlečeš. Morda kakšne tvoje travme iz otroštva?

Za "pridnost med faksom", pa mi čisto pošteno reci, če ti bi bilo za kandidata vseeno, če je bil med najboljšimi ali najslabšimi na farmaciji, razmišljaš pa, da ga boš zaposlil na oddelku za testiranje novih zdravil.

Mislim, da nisi razumel vprašanja. Kako lahko npr. vem, če Bombardier ima ali nima najetih agencijskih delavcev oziroma koliko jih ima. Lepljenje povezav do naključnih zaposlitvenih portalov žal ne pripomore k iskanju odgovora na to vprašanje.

Nima. Ti povem iz izkušenj. Imajo svoj HR.

Za "pridnost med faksom", pa mi čisto pošteno reci, če ti bi bilo za kandidata vseeno, če je bil med najboljšimi ali najslabšimi na farmaciji, razmišljaš pa, da ga boš zaposlil na oddelku za testiranje novih zdravil.

Kaj pa če je povprečen? Torej službe v Sloveniji so namenjene samo top notch znanstvenikom?

Če je povprečen, si bo pa našel bolj povprečno službo. Je to nekaj tako zelo nezaslišanega?

Bos povedal kaj je to "kaj bolj povprecnega". Razkorak v Sloveniji je enormen.

Kar se agencijskega dela tice je pa tako da so oni placani tu samo da ga pripeljejo in ne da delas za agencijo kot suzenj kar je postala klasika v Slo.

Nekaj, kjer bo izpolnil kriterije delodajalca, ki mu bo ponudil sprejemljivo kompenzacijo za opravljeno delo.

V času rasti gospodarstva so to boljše službe, tudi če niso "top šit", v časi stagnacije ali celo krčenja, pa so lahko to slabše službe. Če je neznanja na strani kandidata preveč, potem pa lahko tudi nobene službe. Pravica do zaposlitve več ne obstaja. Obstaja samo še pravica, da ti država ne sme prepovedati delati, če si želiš delati.

Ne mi filozofirat. Povej mi kje naj oseba s povprecnimi ocenami po koncanem studiju kemije dobi delo? Johnson&johnson? Sprasujem namrec zato ker jih poznam par ki bi radi delali v svoji branzi pa ne morejo.

Za nekoga, ki je tako zelo dobro obveščen o situaciji v Romuniji, ne izgledaš ravno preveč dobro obveščen o siutaciji v državah od Nemčije do Irske na eni osi in Portugalske do Finske na drugi osi.

Ne, ne poznam. Vem pa za primere ko so slovenski banditi tja vozili gradbene delavce in jih potem niso placecali. Zato so v AT ali DE sprejemali posebne zakone. In ja zivim v Romuniji zato vem tocno kako firme delajo, kaksne pogodbe imajo, mladi pridejo do sluzb veliko lazje ko v Sloveniji, placana pripravnistva... Ne bi zamenjal za Nemcijo ali Avstrijo. Ko se omeni agencijo to pomeni da ti pripeljejo kanditata in potem delas za firmo agencija pa dobi enkratni znesek. Sicer se pa nimam casa prepirati. Me veseli, da prosperirate upam da bodo Akrapovic, pipistrel, AdriAirways in seveda posta Slovenije kmalu dobili postene delavce, ko ne zahtevajo prevec.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 20:03 izjavil:

Nekaj, kjer bo izpolnil kriterije delodajalca, ki mu bo ponudil sprejemljivo kompenzacijo za opravljeno delo.

V času rasti gospodarstva so to boljše službe, tudi če niso "top šit", v časi stagnacije ali celo krčenja, pa so lahko to slabše službe. Če je neznanja na strani kandidata preveč, potem pa lahko tudi nobene službe. Pravica do zaposlitve več ne obstaja. Obstaja samo še pravica, da ti država ne sme prepovedati delati, če si želiš delati.

Ne mi filozofirat.

Opis delovanja trga dela je pač to, kar je. Tudi, če ne maraš "filozofiranja", to ne bo spremenilo dejstva, da najboljši delodajalci poberejo najboljše kandidate, naslednji boljši naslednje boljše in tako do konca, kjer zmanjka bodisi kandidatov (in se plače višajo) bodisi delodajalcev (in se plače pač nižajo).

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 20:03 izjavil:

Povej mi kje naj oseba s povprecnimi ocenami po koncanem studiju kemije dobi delo?

Nekje si me izgubil. Kaj imajo ocene za opraviti s tem, da je trg dela v Sloveniji takšen, da toliko in toliko doštudiranih na tem področju pač ne dobi dela?

Verjel ali ne, bil je čas, ko tudi jaz nisem imel dela v svoji branži, pa zaradi tega še nisem skakl po forumih in spraševal bedarije.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 20:03 izjavil:

Johnson&johnson? Sprasujem namrec zato ker jih poznam par ki bi radi delali v svoji branzi pa ne morejo.

Verjetno obstaja razlog, da ne morejo, vključno z razlogom, da niso za nikogar na planetu v tej branži dovolj dobri.

Dobrodošel v kapitalizem.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 20:03 izjavil:

Za nekoga, ki je tako zelo dobro obveščen o situaciji v Romuniji, ne izgledaš ravno preveč dobro obveščen o siutaciji v državah od Nemčije do Irske na eni osi in Portugalske do Finske na drugi osi.

Ne, ne poznam. Vem pa za primere ko so slovenski banditi tja vozili gradbene delavce in jih potem niso placecali. Zato so v AT ali DE sprejemali posebne zakone.

No, če odmislimo običajne kriminalce, je agencijsko delo tudi severno in zahodno od Slovenije kar dobro vpeljano.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 20:03 izjavil:

In ja zivim v Romuniji zato vem tocno kako firme delajo, kaksne pogodbe imajo, mladi pridejo do sluzb veliko lazje ko v Sloveniji, placana pripravnistva... Ne bi zamenjal za Nemcijo ali Avstrijo. Ko se omeni agencijo to pomeni da ti pripeljejo kanditata in potem delas za firmo agencija pa dobi enkratni znesek.

Ja, tudi takšne agencije imamo.

Me pa malo moti manjši razkorak med tem, o čemer poročaš ti in tem, o čemer npr. piše Business Review: 3.4 million Romanians left the country in the last 10 years; second highest emigration growth rate after Syria. V članku sicer ne piše, če so se odselili bolj v smeri Nemčije ali bolj v smeri Grčije, si bom pa drznil ugibati, da verjetno bolj v smeri Nemčije.

PrihajaNodi je 17. jul 2018 ob 20:03 izjavil:

Sicer se pa nimam casa prepirati.

Ni videti. ;)

Nedavno opravil razgovor, vodja oddelka in kadrovnica prisotna. Vidi se očitna razlika, da me kadrovnica vpraša nekaj "kar tako" ven iz stroke, ki pa ji ni čisto jasna. Seveda lepo odgovorim, ampak hkrati vem, da tudi če bi napačno odgovoril, bi ona še vedno kimala. Najbolj zabavno pa je bilo videti, da je vmes še vodja oddelka razlagal NJEJ (t.j. kadrovnici) kako potekajo stvari v "našem fohu", medtem ko sva se z vodjo zelo lepo dopolnjevala in je bilo videti, da sva oba na enakem nivoju (ok pustimo razlike v letih izkušenj, kjer seveda vodja krepko prednjači). V glavnem super intervju, ampak kot že neštetokrat videno - HR res ne vem kaj tam počne...

V večini firm do sedaj je HR bil bolj kot ne za delat zgago med zaposlenimi in pa tekmovati z vodilnimi pri direktorjevi priljubljenosti. Za moje pojme bi moral HR skrbeti za zaposlene, po večini pa zgolj za svojo lastno ...

Unknown_001 je 16. jan 2019 ob 18:35 izjavil:

Meni ljudje iz HR tudi niso všeč ampak... bil sem na nekem seminarju za obrtnike glede kadrov, kjer mi je postalo malo bolj jasno v čem je fora. Neko vlogo le imajo. Saj sem jih tudi sam okurcal ampak oni so tam zato, da naredijo psihološko selekcijo prijavljenih.

Njihova naloga ni izbiranje kandidatov po sposobnostih. Dejansko nasprotno. Oni te bodo vodili čez neko kopico vprašanj, kjer bodo predvsem spremljali, kako se odzivaš. Bolj kot ne gledajo kako si fokusiran, ali si doselden ko govoriš, ali si konflikten, ali znaš sodelovati, kako se ocenjuješ / samokritika, ... Na podlagi razgovora bodo preučili in določili tvoj psihološki profil. Verjetno bodo tudi presodili ali si ustrezen za skupinska dela/ vodstveno pozicijo itd.

Se ti zdi nepotrebno? Think twice. Z ljudmi delat je lahko zelo težko, če naletiš na težake / ebivetre / zdraharje / ... Večine rutinskih del se boš že navadil, svoje kože pa ne boš spremenil. Zato je včasih bolje tista "pričakovanja" malo spregledati, ker ni nujno, da boš ravno s kompetencami tekmoval, prej z osebnostjo.

Lepo opisano. :) Bravo!

Unknown_001 je 16. jan 2019 ob 18:35 izjavil:

Se ti zdi nepotrebno? Think twice. Z ljudmi delat je lahko zelo težko, če naletiš na težake / ebivetre / zdraharje / ... Večine rutinskih del se boš že navadil, svoje kože pa ne boš spremenil. Zato je včasih bolje tista "pričakovanja" malo spregledati, ker ni nujno, da boš ravno s kompetencami tekmoval, prej z osebnostjo.

V mojih večletnih izkušnjah vodenja oddelkov niso nikoli bili problem ljudje s pomanjkljivim znanjem, ampak tisti z neprimernim karakterjem. Nihče ne zna vsega, vsak je v nečem dober. Tako lahko tudi tiste ljudi, ki niso ravno biseri na svojem področju, porabiš za druge naloge. Medtem ko imaš lahko na drugi strani top strokovnjaka, ki pa ima slab karakter in v ekipo vnaša razdor, slabo voljo, negativizem, jamranje, spletkarjenje, ... Takih se je bolje čim prej znebiti, najbolje že na razgovoru za službo.

UnChien je 17. jan 2019 ob 00:26 izjavil:

Ampak ali dejansko za to potrebujemo posebej službo, HR?

Ne. Konec koncev direktor lahko vse počne sam in mu ni treba nikogar zaposliti. Če ne zna, se lahko nauči.

Tak direktor ni pretirano učinkovit.

Še en komentar na 6-urne IQ in osebnostne teste, ki jih večje firme tako resno delajo s kandidati za 'običajne' pozicije: zanimivo je, da z njimi ne zajebavajo vodstvenega kadra :)

In še nekaj glede kadrovskih strokovnjakov: v vsak CV sem vedno napisal, da sem bil Zoisov štipendist. Namiga, da to implicira, da nima posebnega smisla me zaje6avati s 6-urnimi inteligenčnimi testi, niso nikjer sprejeli. Edini človek, ki jo to resno vzel je bil zunanji izvajalec z Zavoda za zaposlovanje (ti namreč talajo te klinčeve štipendije), ki ga je najela firma, ki je iskala kader. Vsi drugi pa te gledajo ko tele v nova vrata.

Ne nakladaj, ker nisem.

Pa tudi če bi se za 15 let vmes preselil na Aljasko, nima posebne veze.

Ne napletaj v tri dni.

Aja, nekoč sem se moral celo pregovarjati, da to ni štipendija za socialno ogrožene

Mavrik je 17. jan 2019 ob 17:13 izjavil:

IQ teste težko kasneje zabluziš, ker niso odvisni od znanj in učenja. Poanta je da si točno iste teste rešil za tisto štipendijo.

(Meni se zdijo sicer totalno neuporabni za določanje česarkoli pri zaposlovanju - čista inteligenca je zelo redko nekaj kar te zanima kot zaposlovalca.)

Za tisto štipendijo ni bilo treba delat nobenih testov, ampak te mora predlagati šola.

Sam se niti ne moreš prijavit...

Razen če je zdaj kaj drugače...

Zaposlovalec rabi malo butastega delavca, da ga lahko nateguje z bodočo kvazi kariero, in nizko plačo ter zastonj nadurami. Še vedno.... Čeprav je ob pomanjkanju kadra tega vedno manj.

Inteligentnih ljudi ne marajo, sploh ne tistih z nekaj socilanimi veščinami, ker bi lahko podvomili v "uber brez napak" delo šefa . In to se dostikrat zgodi...

Meni se to zdi precej dober pool: https://jvns.ca/blog/2013/12/30/questio...

Unknown_001 je 15. jul 2018 ob 13:55 izjavil:

otago je 15. jul 2018 ob 13:47 izjavil:

Znanec, dokoncal studij prava. Zaposlen, relativno zadovoljen. Se prijavi za delo na tozilstvu. Kadrovska (tozilci oz. cel zbor)ga sprasuje vsa mogoca vprasanja, psiholoska, eticne dileme itd. Na koncu zastavi zboru vprasanje, kdaj je pricetek dela, v katerem razredu je delovno mesto (placa). Niso imeli odgovora. Bilo pred nekaj meseci. Saj ni cudno, da je sistem v k.

Saj pravim. Kadrovniki so ljudje ki so se šolal zato da bodo ljudi zajebaval v glavo. To je tisto ko FDVjevce profesorji fotrajo z debilizmi da "firme brez njih ne morejo".

Bollocks! Sam drek mešajo.

Ne gre za kadrovko. Problem VSEH domačih firm v Sloveniji, z izjemo nekaj resnih, ki so bolj kot ne multinacionalke, je, da nimajo postavljene niti osnovne organizacije .. Nabavnik, kateremu je v interesu čimnižja cena surovin, kontrolira zraven še kvaliteto teh surovin, firma sploh ne ve, da je konfliktu interesov. Razvojnik se ukvarja z redno proizvodnjo, operater na liniji vodi nabavo materialov... Kadrovniki seveda potem ne morejo biti bolj organizirani od firme same. Če bodoči vodja ne ve kaj želi, potem stran od takih. Organizacija zato terja veliko število zaposlenih, ki se ne ukvarjajo več s core bussiness-om. Veliko manjših firm je katastrofalno organiziranih, najbrž je podoben disaster videl tudi Panasonic v gorenju in hitro pobegnil stran. Kako delujejo razni start upi ipd pa se ne upam niti pomisliti.