» »

Razgovor za službo in kadrovski odnos

Razgovor za službo in kadrovski odnos

strani: 1 2 3 4 »

Vazelin ::

Teoretično bi headhunter lahko živel samo od tega, da ima pod svojim okriljem nekje 30 ljudi. Ene 10 od tega se jih prezaposli vsako leto.:P

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vazelin ()

thetilko ::

AndrejO je izjavil:

Top tier zdravnikov (internistična medicina, kirurgija, ...); produktni razvojni oddelki na vseh področjih od strukturnih raziskav jekla do molekularne biologije; finance, top tier IT storitev (torej ne glavne knjige, ampak produkti po merilu naročnikov, globalne storitve, ipd ...);

100k bruto letno se morda sliši astronomsko za eno Slovenijo, ampak upoštevaj da Slovenija igra na EU trgu dela in ni tako daleč od ekonomskih centrov, kot je npr. Romunija. Ko nekateri pravite, da je "urca vožnje do Kočevja" praktično nič, pozabljate, da mora potem v skladu z vašo logiko biti "urca leta do Munchna" tudi praktično nič. Samo vozilo je drugačno in vmes lahko rešiš še kakšno križanko ali pa prebereš povzetek zanimive raziskave.


Vse kar nastevas pokrije morda odstotek zaposlenih v podjetjih, tudi na zahodu. In ti bi, da pride k nam izkljusno top layer razvoja (vodje), brez razvojnikov, ker oni niso vec v tvojem zelenjem segmentu placila? Produkti po meru narocnika se pravtako veliko delajo v Sloveniji. Morda oblj znan Kolektor, jih pa je kolikor hoces. Medicina je JS, in predmet spotike glede tega ali ima dodano vrednost ali pa je nujno zlo.

Jaz ne delam v Slo, pisem iz tujine, delal samo za velike Koorporacije, tako da imam kar dober pregled. Placa 100.000€+ je nekje vrh za inzeniring in dalec ne daje najvisje dodane vrednost. Profit oz dodana vrednost se zacne s proizvodnjo in zakljuci s prodajo. Razvoj proizvodnje in prodaje je bolj kompleksen kot razvoj izdelkov in v veliki meri pogojuje razvojnike izdelka, ki pa ne kotirajo dosti visje.

To, da reces, da je visokotehnoloska proizvodnja zate nizka dodana vrednost napram nekem samem razvoju je ze morda res ce geldas po zaposlenem, ampak je magnituda projekta industrializacije napram prototipizaciji in znanstven razvoju nepremerljivo vecja in tudi pri nekoliko nizji dodani vrednosti po glavi absolutno preseze neke razvojne skupine. Da ne govorimo, da zaposli tudi se koga iz spodnjih slojev raje.

C=64 ::

Vazelin je izjavil:

Teoretično bi headhunter lahko živel samo od tega, da ima pod svojim okriljem nekje 30 ljudi. Ene 10 od tega se jih prezaposli vsako leto.:P


V praksi to tako tudi poteka. Za lovca na glave to, da prejme provizijo za tvojo zaposlitev, ni konec ampak šele začetek njegove zgodbe s tabo. Od tu naprej te bo občasno poklical, povabil na kosilo, ipd., vse z namenom, da čez nekaj let spet dobi provizijo, ko te proda novemu delodajalcu.

tikitoki ::

Smurf je izjavil:

tikitoki je izjavil:


CEmur se firme uspesno izogibajo. Torej problema sploh ne obcutijo.

Hja izogibajo se ravno tiste z nizko kvalificirano delovno silo (kjer si lahko privoscis rotacijo). Se pravi ze zdaj nasrkajo najsibkejsi. In to, da se toliko firm izogiba ze kaze na to, da nekaj ni vredu z nasim sistemom.

tikitoki je izjavil:


Tudi, ce se ne, v 2 letih osebe ne spoznas dovolj dobro?

Nobenega ne moras v 2 letih spoznati dovolj dobro, da ves, ce bo primeren za to delo tudi cez 30 let.

tikitoki je izjavil:


In odpustitev je se vedno mozna. Ampak eni bi radi moznost, da poklices Lojzeta v pisarno in mu reces, da spakira stvari in odide, a ne? Jebiga, odseli naj proizvodno v Afriko, tam bo lazje.
Tudi delavec se moras drzati dolocenih pravil in lahko jebe jeza, ce jih ne. Firmam tudi ne odgovarja, ce delavec zjutraj poklice in da odpoved. Vsaj za polozaje s kakrnokoli odgovornostjo.

Odpovedni roki in tezavnost odpustitve sta 2 razlicni stvari.

thetilko je izjavil:


Seveda je mozno. Teoreticno lahko gres tudi nazaj v suznjelastnistvo, ampak meni je socialna varnost in to, da si tudi raja lahko kaj privosci korak naprej in znak napredka. Jaz tega ne bi raskiral zato, da bogati se malo obogatijo.

Ampak catch je tudi v tem, da noces bogatih odgnati, da lahko dobis denar za socialne prispevke. No po mojem mnenju bolj fleksibilen trg tako in tako ne bi poslabsal socialnega stanja ljudi.


LEK veliko zaposluje preko agencij. Lep primer, da ni res, kar govoris.

Jebiga, folk se postara in pride bolezen. Oprosti, ce ne socustvujem s firmami, ki bi rade samo izkoristile folk v prime letih in potem zavrgle, kot odpadek.

Ce se lazes, da je delovca nemogoce odpustiti, potem je itak vse nefer do delodajalcev, ki sploh nebi smeli imeti kakrsnihkoli obveznosti, ker opravljajo sveto nalogo zagotavljanja delovnih mest. Sicer pa je jasno, da delodajalcu ni nikoli dovolj. Rabi se subvencije, odpis davkov,....

Ne, catch je v tem, da bi morali bogatim prepreciti dostop do trzisca, kjer bogatijo, ce imajo ideje, da imajo samo pravice in nic dolznosti in zelijo zivite v davcnih oazah.
Ce pustis, da se prosti trg spremeni v selitvi vse proizvodnje v tujino, izogibanju davkov in brezsramnemu izcrpavanju bivse maticne drzave, je potrebno to prepreci.

Seveda pa nekateri debilkoti ne dojemajo, da dostop do trzisca ni samoumevna pravica. Ce jo zelis, jo bos placal. Lahko pa probas bogateti na pingvinih na Antarktiki.

AndrejO ::

thetilko je izjavil:

AndrejO je izjavil:

Top tier zdravnikov (internistična medicina, kirurgija, ...); produktni razvojni oddelki na vseh področjih od strukturnih raziskav jekla do molekularne biologije; finance, top tier IT storitev (torej ne glavne knjige, ampak produkti po merilu naročnikov, globalne storitve, ipd ...);

100k bruto letno se morda sliši astronomsko za eno Slovenijo, ampak upoštevaj da Slovenija igra na EU trgu dela in ni tako daleč od ekonomskih centrov, kot je npr. Romunija. Ko nekateri pravite, da je "urca vožnje do Kočevja" praktično nič, pozabljate, da mora potem v skladu z vašo logiko biti "urca leta do Munchna" tudi praktično nič. Samo vozilo je drugačno in vmes lahko rešiš še kakšno križanko ali pa prebereš povzetek zanimive raziskave.


Vse kar nastevas pokrije morda odstotek zaposlenih v podjetjih, tudi na zahodu. In ti bi, da pride k nam izkljusno top layer razvoja (vodje), brez razvojnikov, ker oni niso vec v tvojem zelenjem segmentu placila?

Mislim, da bi to moralo pokrivati vsaj nekje 1-2% zaposlenih, kar je nekako primerljivo s številom doktorjev znanosti v aktivni populaciji. In ja, tega je malo in v Sloveniji je ta številka bližje 0,1%, kot pa 1% in mislim, da je to precejšen problem. In še enkrat ja, to je resnična gospodarska elita in kot takšna po definiciji ne more biti številčna.

Tvoj zaključek, da si jaz želim "izključno takšne", je napačen. Vesel sem, če v Slovenijo pridejo tudi dobro plačani razvojna delovna mesta, ker bodo tam zaposleni tudi v primeru odhoda podjetja imeli večje možnosti, da s svojim znanjem in izkušnjami lokalno ustvarijo nekaj novega, kot pa preostalih 80%, ki si bodo z njimi delili enako usodo. Seveda pa imajo tudi neskončno večjo možnost, da odidejo, če v lokalnem okolju ne morejo najti druge priložnosti.

Kot anekdota, ko je Iskra razpadla in so se ljudje iz Iskre Delte razkropili po državi, je vzniknila cela vrsta novih IT podjetij. Seveda jih je veliko šlo tudi v tujino, ne pa vsi in njihova delovna mesta so dejansko tudi po razpadu matičnega podjetja v državi ponovno generirala nova delovna mesta za vse druge. To je potrebno imeti v mislih, ko se razpravlja o tem, kaj je "visoka dodana vrednost" in kaj je morda "malo manj visoka dodana vrednost".

Ravno tako tudi razumem, da ne moreš razvoja nekam postaviti v prvem letu ali celo prvem desetletju prisotnosti. Zagotovo pa so mi bolj všeč podjetja, kjer je že danes možno definirati potencial, da takšna delovna mesta v prihodnosti dejansko pripelje v regijo že zgolj zato, ker ima v regiji izgrajeno prisotnost. Apple je na Irskem začel z vijačenjem, 30 let kasneje ima tukaj globalen razvoj nekaterih produktov. Podobno tudi MS. Začel je z preprodajnim oddelkom, danes ima tukaj globalen razvoj za nekatere produkte. Zadeve pa potem postanejo resnično zanimive, ko se začnejo sinergije, ko je na kupu dovolj dobro plačanih intelektualcev, ki se srečujejo v parkih, pubih, obalah, ...

thetilko je izjavil:

Produkti po meru narocnika se pravtako veliko delajo v Sloveniji. Morda oblj znan Kolektor, jih pa je kolikor hoces. Medicina je JS, in predmet spotike glede tega ali ima dodano vrednost ali pa je nujno zlo.

Nikoli nisem rekel, da se ne. Opažam pa, da so zgodbe o uspehu predvsem plod domačega znanja, ne pa (še?) plod tujih investicij. Slednje bodo še malo trajale. Pojdi na začetek te niti pogovora in boš opazil, da se je ta začel pri "tujih podjetjih".

thetilko je izjavil:

Jaz ne delam v Slo, pisem iz tujine, delal samo za velike Koorporacije, tako da imam kar dober pregled. Placa 100.000€+ je nekje vrh za inzeniring in dalec ne daje najvisje dodane vrednost.

Profit oz dodana vrednost se zacne s proizvodnjo in zakljuci s prodajo. Razvoj proizvodnje in prodaje je bolj kompleksen kot razvoj izdelkov in v veliki meri pogojuje razvojnike izdelka, ki pa ne kotirajo dosti visje.

Res je. Gospodarsko kritična delovna mesta se začno tam, kjer se preneha inženiring in se začne razvoj novih stvari in to je, kot se s teboj strinjam, lahko razvoj novih produktov ali pa razvoj nove proizvodne linije, ki je pač notranji produkt. Mislim, da je v EU ločnica med tema dvema ravno nekje pri 100k.

thetilko je izjavil:

To, da reces, da je visokotehnoloska proizvodnja zate nizka dodana vrednost napram nekem samem razvoju je ze morda res ce geldas po zaposlenem, ampak je magnituda projekta industrializacije napram prototipizaciji in znanstven razvoju nepremerljivo vecja in tudi pri nekoliko nizji dodani vrednosti po glavi absolutno preseze neke razvojne skupine. Da ne govorimo, da zaposli tudi se koga iz spodnjih slojev raje.


Kot medmet:
Ne maram izraza "spodnji sloji", ker mi to vedno ustvari sliko tlačana, ki služi fevdalcu in implicira tudi družbeno manjvrednost. Če je neko delo plačano manj, to še ne pomeni, da je človek, ki ga opravlja, v mojih očeh kaj manj vreden. In seveda tudi obratno.

That aside ...

Morda moje razmišljanje najbolje povzame to, da delo tipičnega zaposlenega na traku v Foxconnu ni nekaj, kar bi mi predstavljalo "visoko dodano vrednost", tudi če dela na proizvodni liniji za iPhone. "Visoko dodano vrednost" mi predstavlja to, da je nekdo razvil naslednji iProdukt in s tem zagotovil, da ima tovarna smisel obstoja in vsi v njej zaposleni nekaj za početi. Seveda je to v masi delovno aktivnih oseb vedno neka manjšina, saj drugače niti ne more biti, vendar IMO kritična manjšina in iz smisla "državne ekonomije" je smiselno gledati kako podjetja prepričevati, da v državo pripeljejo takšen kader in kako pomagati podjetjem, ki imajo potencial takšen kader pripeljati v prihodnosti.

Kje v tej zgodbi se pojavijo razvijalci proizvodnih linij, bi moral bolj podrobno razmisliti. Na prvo žogo bi rekel, da bližje siceršnjim razvojnim oddelkom, ker je njihova naloga očitno razvoj novih notranjih produktov s čemer ima njihovo delo multiplikativen vpliv na produktivnost celotnega podjetja.

Smurf ::

tikitoki je izjavil:


LEK veliko zaposluje preko agencij. Lep primer, da ni res, kar govoris.

Ce LEK zaposluje preko agencije je to kvecjemu argument v mojo prid, ker pomeni da je ocitno tezko odpustiti ljudi z redno zaposlitvijo (pa sklepam, da si oni lahko privoscijo dobro odvetnisko sluzbo).

tikitoki je izjavil:


Jebiga, folk se postara in pride bolezen. Oprosti, ce ne socustvujem s firmami, ki bi rade samo izkoristile folk v prime letih in potem zavrgle, kot odpadek.

Nikjer se nismo pogovarjali glede bolniskih. Jaz ne vem zakaj bi moral nekdo zgolj zaradi starosti imeti zagotovljeno delovno mesto (po drugi strani, pa je nek 20letnik, ki je bolj primeren za to delo na zavodu).

tikitoki je izjavil:


Ce se lazes, da je delovca nemogoce odpustiti, potem je itak vse nefer do delodajalcev, ki sploh nebi smeli imeti kakrsnihkoli obveznosti, ker opravljajo sveto nalogo zagotavljanja delovnih mest. Sicer pa je jasno, da delodajalcu ni nikoli dovolj. Rabi se subvencije, odpis davkov,....

Lazes kvecjemu ti s podtikanjem. Nikjer nisem napisal, da je nemogoce odpustiti. Ampak, da je precej tezko. S cemer se ocitno tudi ti nehote strinjas s tem, da imas strah pred liberizacijo delovnega trga.

thetilko ::

AndrejO je izjavil:

Morda moje razmišljanje najbolje povzame to, da delo tipičnega zaposlenega na traku v Foxconnu ni nekaj, kar bi mi predstavljalo "visoko dodano vrednost", tudi če dela na proizvodni liniji za iPhone. "Visoko dodano vrednost" mi predstavlja to, da je nekdo razvil naslednji iProdukt in s tem zagotovil, da ima tovarna smisel obstoja in vsi v njej zaposleni nekaj za početi. Seveda je to v masi delovno aktivnih oseb vedno neka manjšina, saj drugače niti ne more biti, vendar IMO kritična manjšina in iz smisla "državne ekonomije" je smiselno gledati kako podjetja prepričevati, da v državo pripeljejo takšen kader in kako pomagati podjetjem, ki imajo potencial takšen kader pripeljati v prihodnosti.

Kje v tej zgodbi se pojavijo razvijalci proizvodnih linij, bi moral bolj podrobno razmisliti. Na prvo žogo bi rekel, da bližje siceršnjim razvojnim oddelkom, ker je njihova naloga očitno razvoj novih notranjih produktov s čemer ima njihovo delo multiplikativen vpliv na produktivnost celotnega podjetja.


Malo mesas zadeve in verjetno ne poznas strukture zaposlenih v obratih kakor je lakirnica. Dodano vrednost ne predstavlja poklic, ki je tebi vsecen ampak to, kar dejansko ima dodano vrednost, kar pa je koncni izdelek skozi stroske.

Delavcev tipa Foxconn na Kitajskem v modernih lakirnicah ni. So samo tisti, ki nadzorujejo, da linija deluje pravilno oz. inzenirski kadri. Seveda v EU pri relativno visokih stroskih dela koncept Foxconna ne bi predstavljal visoke dodane vrednosti.

Torej ti sklepas, da je vecina dodane vrednosti pri zasnovi izdelka, dejansko pa stroskovno in po patentih pristane tam tam, ce na za procesnimi tehnologijami, se vedno pa je oboje strosek in ne dodana vrednost. Dodana vrednost se zacne, ko z majhnimi stroski izdelujes izdelek, ki ga prodas drago in to je po defaultu Lakirnica, ker ima malo zaposlenih in velik cenovni pribitek na izdelek. Podobno velja za Yaskawo. Izdelki ze dolgo ne postanejo rentabilni vecinoma zaradi patenta ali zasnove, temvec vecinoma kako ucinkovito se izdeljo. Za to so poskrbeli Kitajci, ki so te zadeve postavili na glavo s poceni delovno silo in kopiranjem.

Zadeve, kot lakirnica, kar pocne Yaskava ipd. potegnejo za sabo ogromno malih visokotehnoloskih podjetij in odpro popolnoma nov segment malih visokotehnoloskih podjetij, kot jih praviloma srecas po zahodu in vedno vec po Sloveniji. Tukaj se najde del razvijalcev proizvodnih linij, seveda ne celota.

Tilen ::

Še nekaj, ko smo ravno pri dodani vrednosti. Playstation se recimo prodaja z izgubo. Vso dodano vrednost ustvarijo igre in naročnine.

Ta model poslovanja bo vedno bolj prisoten. Dobil boš kvalitetno napravo za katero boš plačeval najemnino.
413120536c6f76656e696a612c20642e642e

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Tilen ()

AndrejO ::

thetilko je izjavil:

AndrejO je izjavil:

Morda moje razmišljanje najbolje povzame to, da delo tipičnega zaposlenega na traku v Foxconnu ni nekaj, kar bi mi predstavljalo "visoko dodano vrednost", tudi če dela na proizvodni liniji za iPhone. "Visoko dodano vrednost" mi predstavlja to, da je nekdo razvil naslednji iProdukt in s tem zagotovil, da ima tovarna smisel obstoja in vsi v njej zaposleni nekaj za početi. Seveda je to v masi delovno aktivnih oseb vedno neka manjšina, saj drugače niti ne more biti, vendar IMO kritična manjšina in iz smisla "državne ekonomije" je smiselno gledati kako podjetja prepričevati, da v državo pripeljejo takšen kader in kako pomagati podjetjem, ki imajo potencial takšen kader pripeljati v prihodnosti.

Kje v tej zgodbi se pojavijo razvijalci proizvodnih linij, bi moral bolj podrobno razmisliti. Na prvo žogo bi rekel, da bližje siceršnjim razvojnim oddelkom, ker je njihova naloga očitno razvoj novih notranjih produktov s čemer ima njihovo delo multiplikativen vpliv na produktivnost celotnega podjetja.


Malo mesas zadeve in verjetno ne poznas strukture zaposlenih v obratih kakor je lakirnica. Dodano vrednost ne predstavlja poklic, ki je tebi vsecen ampak to, kar dejansko ima dodano vrednost, kar pa je koncni izdelek skozi stroske.


Imava pač različno definicijo izraza. Če to pustim ob strani, potem bom rekel, da so to dobra delovna mesta, ampak ne tista za katera mislim, da jih bi morali prioritizirati.

Seveda ... kar jaz mislim, nima neke hude teže. To je zgolj moje mnenje.

thetilko je izjavil:

Delavcev tipa Foxconn na Kitajskem v modernih lakirnicah ni. So samo tisti, ki nadzorujejo, da linija deluje pravilno oz. inzenirski kadri. Seveda v EU pri relativno visokih stroskih dela koncept Foxconna ne bi predstavljal visoke dodane vrednosti.


Misliš delavcev, kot so na tej sliki, v modernih lakirnicah ni?

 Foxconn nov proizvodni obrat

Foxconn nov proizvodni obrat



thetilko je izjavil:

Torej ti sklepas, da je vecina dodane vrednosti pri zasnovi izdelka, dejansko pa stroskovno in po patentih pristane tam tam, ce na za procesnimi tehnologijami, se vedno pa je oboje strosek in ne dodana vrednost. Dodana vrednost se zacne, ko z majhnimi stroski izdelujes izdelek, ki ga prodas drago in to je po defaultu Lakirnica, ker ima malo zaposlenih in velik cenovni pribitek na izdelek.

V tem se ne strinjam. Če rezultati mojega dela omogočajo in ekonomsko upravičujejo obstoj nekaj 100 drugih delovnih mest, potem je to verjetno večja dodana vrednost, kot pa, če sem naredil nekaj, kar lahko prodam s 1000% maržo. Razumem koncept dodane vrednosti v proizvodnji, sam pa se raje oklepam nečesa bolj splošnega, kar je bolj dobrobit, ki ga obstoj delovnega mesta prinaša širše od zgolj ekonomskega vidika lastnikov podjetja.

Vidim, da sem si izbral zelo slab izraz s katerim sem ustvaril nepotrebno zmedo, zato potrebujem boljšega. Imaš kakšen predlog?

thetilko je izjavil:

Zadeve, kot lakirnica, kar pocne Yaskava ipd. potegnejo za sabo ogromno malih visokotehnoloskih podjetij in odpro popolnoma nov segment malih visokotehnoloskih podjetij, kot jih praviloma srecas po zahodu in vedno vec po Sloveniji. Tukaj se najde del razvijalcev proizvodnih linij, seveda ne celota.

To je pa tisti del, ki ga ne poznam in ne vidim. V tem smislu to potem so delovna mesta, katerih število bi morali povečevati, ker njihov učinek presega zgolj neposreden proizvod oz. ekonomski učinek v podjetju.

thetilko ::

AndrejO, lakirnica, ki jo postas ni niti priblizno podobna Magnini. Nekaj podobnega je tole, Magnine ne najdem:



Drugace ni ni tako vazna definicija. Pac tale visokotehnoloska podjetja so naceloma fin korak naprej. Problem je, da ljudje niso dovolj dobro izobrazeno, kako to danes izgleda.

PrihajaNodi ::

Ampak dejmo se zjasnit, kje iščejo visoko kvalificiran kader v Sloveniji:

https://www.mojedelo.com/
https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlit...

Tisto z izjavami, "saj bo, saj bo" ne drži vode. Vse poteka preko agencij, torej so firme v Sloveniji tako škrte, da ne želijo vložiti nič v delavca, nobenega izobraževanja, nobenih bonitet, delaj 8 do 12 ur...tak delavec ti bo spizdil ob prvi šansi.

Pa samo za primer, Akrapovič bi svojim varilcem rad plačeval po 800EUR potem pa joka da ni delavcev, Pipistrel je imel tudi podobne probleme če se ne motim. Pošta Slovenije? Adria Airways in njihovi inžinirji, kjer najemajo kontraktorje?

Zgodovina sprememb…

Smurf ::

PrihajaNodi je izjavil:

Ampak dejmo se zjasnit, kje iščejo visoko kvalificiran kader v Sloveniji:

https://www.mojedelo.com/
https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlit...

Kratek odgovor, ne na teh dveh portalih. Visoko kvalificiran kader (se bom omejil na tehnicno podrocje, ker drugje ne poznam situacije dovolj dobro) praviloma ne isces preko javnih razpisev, ker ni produktivno.

PrihajaNodi ::

Torej kje potem mlad inžinir išče prvo zaposlitev ko dokonča ajd študij strojništva. No tudi za IT jevca ni lahko, če nima projektov za seboj.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Iskanje visoko kvalificiranega kadra se vrši pri nas tudi preko portalov, velikokrat pa sočasno preko portalov in preko javnega razpisa. Razlog je zaobjeti čim večji možni krog kandidatov, tako tistih, ki so že v bazah podatkov rekruterskih ali "manhunterskih" firm kot tudi tistih, ki jih v tovrstnih bazah ni.

Lp

Jože

PrihajaNodi ::

Dajte se nehat hecat. Tukaj imate recimo samo delovna mesta podjetja Bombardier v Cluju:

https://jobs.bombardier.com/search?q=ro...

Vse poteka brez agencij, pogodba za 3 mesece določen čas, kasneje za nedoločen čas, baba dobi 2 leti porodniške...vi pa tu serjete kako super je ko Lek zaposluje preko agencij.

Zgodovina sprememb…

AndrejO ::

thetilko je izjavil:

AndrejO, lakirnica, ki jo postas ni niti priblizno podobna Magnini. Nekaj podobnega je tole, Magnine ne najdem:

Foxconnova nova proizvodna linija, dejansko. Če mene vprašaš, ne vidim veliko razlike med roboti v hali A, ki opravljajo delo in roboti v hali B, ki opravljajo delo.

Bolj me zanima kje se načrtuje kako se bo to delo opravljalo v prihodnje. V Hočah ali kje drugje?

thetilko je izjavil:

Drugace ni ni tako vazna definicija. Pac tale visokotehnoloska podjetja so naceloma fin korak naprej. Problem je, da ljudje niso dovolj dobro izobrazeno, kako to danes izgleda.

Priložnost, da poveš še kaj več na temo. Verjetno nisem edini, ki z zanimanjem prebere kaj več o takšnih stvareh - pa ne glede na siceršnji kontekst tega o čemer se pogovarjava.

AndrejO ::

PrihajaNodi je izjavil:

Dajte se nehat hecat. Tukaj imate recimo samo delovna mesta podjetja Bombardier v Cluju:

https://jobs.bombardier.com/search?q=ro...

Vse poteka brez agencij, pogodba za 3 mesece določen čas, kasneje za nedoločen čas, baba dobi 2 leti porodniške...vi pa tu serjete kako super je ko Lek zaposluje preko agencij.

Za bistvena delovna mesta Lek ne uporablja agencij in teh delovnih mest ima več na pretek, kot pa bi jih imel brez razvojnega centra za zdravila.

Za ostalo bi bilo zanimivo pogledati kakšen romunski Adecco, da bi videl, če Bombardier najema tudi kakšno drugo delovno silo za kakšna druga opravila.

Težko kar iz enega zaposlitvenega portala posplošiš na vse.

PrihajaNodi ::

Za ostalo bi bilo zanimivo pogledati kakšen romunski Adecco, da bi videl, če Bombardier najema tudi kakšno drugo delovno silo za kakšna druga opravila.


https://www.bestjobs.eu/ro/locuri-de-mu...

Kje so agencije?

Za bistvena delovna mesta Lek ne uporablja agencij in teh delovnih mest ima več na pretek, kot pa bi jih imel brez razvojnega centra za zdravila.


Kaj to pomeni? Torej kako se študent faramcije, kemije spravi tja po končanem študiju? Aja ne gre, ker nima vez ali pa ni bil dovolj priden med faksom.

Zgodovina sprememb…

Smurf ::

PrihajaNodi je izjavil:

Torej kje potem mlad inžinir išče prvo zaposlitev ko dokonča ajd študij strojništva. No tudi za IT jevca ni lahko, če nima projektov za seboj.

Lahko ze preden diplomiras:

- Preko faksa
- Preko raznih dogodkov (poletne sole, dogodki kjer se srecujejo delodajalci in delojemalci, hackathoni)
- Pogooglajo za firmami in pogledajo katere sprejemajo na prakso studente

Potem imas se razne portale npr:
- FB grupa Slo developers
- Slo-tech z oglasi

Pa razna srecanja....

Gledajo lahko tudi splosne oglase, ampak tam so praviloma objavljene bolj shitty sluzbe.

PrihajaNodi ::

Pa to je čudovito, torej se moraš najprej družiti in biti komunikativen preden se prijaviš na delovno mesto v Sloveniji. Očtino vam je takšna mentaliteta stopila v glavo, agencijsko delo, razno siljenje v spje, delavnice, grupe bla bla bla...aja pa plačila se ne omenja na razgovoru. Bog ne daj da bi bilo kje delovno mesto kjer ti firma ponudi 1 letno izobraževanje, prekvalifikacijo.

Zgodovina sprememb…

imagodei ::

Tako so nas veljaki navadili v Sloveniji. Tle se razrašča neoliberlistična miselnost. Pa se mi smejete in ne verjamete, ko to izpostavim.
- Hoc est qui sumus -

Smurf ::

PrihajaNodi je izjavil:

Pa to je čudovito, torej se moraš najprej družiti in biti komunikativen preden se prijaviš na delovno mesto v Sloveniji. Očtino vam je takšna mentaliteta stopila v glavo, agencijsko delo, razno siljenje v spje, delavnice, grupe bla bla bla...aja pa plačila se ne omenja na razgovoru. Bog ne daj da bi bilo kje delovno mesto kjer ti firma ponudi 1 letno izobraževanje, prekvalifikacijo.

Tukaj si sedaj pomesal par stvari skupaj. Ta nacin iskanje zaposlitve je znacilen za zahodni svet. Hkrati pa to nima nobene povezave z agencijskim delom, siljenjem spja in z omenjanjem placila na razgovorih, ali pa nacinem izobrazevanje/prekvalifikacije. Gre se za 2 popolnoma razlicni tematiki in ju je nemiselno povezovati.

AndrejO ::

PrihajaNodi je izjavil:

Za ostalo bi bilo zanimivo pogledati kakšen romunski Adecco, da bi videl, če Bombardier najema tudi kakšno drugo delovno silo za kakšna druga opravila.


https://www.bestjobs.eu/ro/locuri-de-mu...

Kje so agencije?

Mislim, da nisi razumel vprašanja. Kako lahko npr. vem, če Bombardier ima ali nima najetih agencijskih delavcev oziroma koliko jih ima. Lepljenje povezav do naključnih zaposlitvenih portalov žal ne pripomore k iskanju odgovora na to vprašanje.

Enako te lahko vprašam tudi npr. za Google. Tukaj imamo zaposlenih kar nekaj ljudi preko agencij, vendar pa nisem prepričan, da boš to lahko ugotovil na 1500km razdalje in brez stikov z lokalnim okoljem.

PrihajaNodi je izjavil:

Za bistvena delovna mesta Lek ne uporablja agencij in teh delovnih mest ima več na pretek, kot pa bi jih imel brez razvojnega centra za zdravila.

Kaj to pomeni?

To pomeni, da ima podjetje dolgoročno perspektivo, visoko verjetnost, da bo ostalo v lokalnem okolju dlje časa in tudi precejšnjo mero odpornosti na prehodne gospodarske krize, ki sicer najbolj prizadanejo manj kvalificirano delovno silo.

PrihajaNodi je izjavil:

Torej kako se študent faramcije, kemije spravi tja po končanem študiju?

Lek občasno razpisuje tudi kadrovske štipendije. Kdor se je s svojimi dosežki in odnosom do učenja že izkazal, bo imel večjo verjetnost, da bo takšno štipendijo pridobil, večjo verjetnost, da bo podjetje, kot del mendarodnega farmacevtskega koncerna, omogočilo tudi več kot samo diplomo in posledično tudi večjo verjetnost, da bo takšen štipendist prvi izbor za novo zaposlitev.

Menda se temu reče "načrtovanje". Šokantno!

PrihajaNodi je izjavil:

Aja ne gre, ker nima vez ali pa ni bil dovolj priden med faksom.

Za "veze" ne vem od kje jih vlečeš. Morda kakšne tvoje travme iz otroštva?

Za "pridnost med faksom", pa mi čisto pošteno reci, če ti bi bilo za kandidata vseeno, če je bil med najboljšimi ali najslabšimi na farmaciji, razmišljaš pa, da ga boš zaposlil na oddelku za testiranje novih zdravil.

thetilko ::

AndrejO je izjavil:

thetilko je izjavil:

AndrejO, lakirnica, ki jo postas ni niti priblizno podobna Magnini. Nekaj podobnega je tole, Magnine ne najdem:

Foxconnova nova proizvodna linija, dejansko. Če mene vprašaš, ne vidim veliko razlike med roboti v hali A, ki opravljajo delo in roboti v hali B, ki opravljajo delo.

Bolj me zanima kje se načrtuje kako se bo to delo opravljalo v prihodnje. V Hočah ali kje drugje?

thetilko je izjavil:

Drugace ni ni tako vazna definicija. Pac tale visokotehnoloska podjetja so naceloma fin korak naprej. Problem je, da ljudje niso dovolj dobro izobrazeno, kako to danes izgleda.

Priložnost, da poveš še kaj več na temo. Verjetno nisem edini, ki z zanimanjem prebere kaj več o takšnih stvareh - pa ne glede na siceršnji kontekst tega o čemer se pogovarjava.


Ni problema, samo novo temo bo treba narediti, ker tukaj smo Offtopic in bo tako ali tako verjetno marsikaj pobrisano. :)

PrihajaNodi ::

Mislim, da nisi razumel vprašanja. Kako lahko npr. vem, če Bombardier ima ali nima najetih agencijskih delavcev oziroma koliko jih ima. Lepljenje povezav do naključnih zaposlitvenih portalov žal ne pripomore k iskanju odgovora na to vprašanje.


Nima. Ti povem iz izkušenj. Imajo svoj HR.

Za "pridnost med faksom", pa mi čisto pošteno reci, če ti bi bilo za kandidata vseeno, če je bil med najboljšimi ali najslabšimi na farmaciji, razmišljaš pa, da ga boš zaposlil na oddelku za testiranje novih zdravil.


Kaj pa če je povprečen? Torej službe v Sloveniji so namenjene samo top notch znanstvenikom?

Zgodovina sprememb…

AndrejO ::

PrihajaNodi je izjavil:

Mislim, da nisi razumel vprašanja. Kako lahko npr. vem, če Bombardier ima ali nima najetih agencijskih delavcev oziroma koliko jih ima. Lepljenje povezav do naključnih zaposlitvenih portalov žal ne pripomore k iskanju odgovora na to vprašanje.


Nima. Ti povem iz izkušenj. Imajo svoj HR.

Dobro vedeti. Google ima tudi svoj HR. Takšnega, da še knjige pišejo o tem, kako je dober in inovativen. Kljub temu Google uporablja agencijsko delovno silo.

What gives?

PrihajaNodi je izjavil:

Za "pridnost med faksom", pa mi čisto pošteno reci, če ti bi bilo za kandidata vseeno, če je bil med najboljšimi ali najslabšimi na farmaciji, razmišljaš pa, da ga boš zaposlil na oddelku za testiranje novih zdravil.


Kaj pa če je povprečen? Torej službe v Sloveniji so namenjene samo top notch znanstvenikom?

Če je povprečen, si bo pa našel bolj povprečno službo. Je to nekaj tako zelo nezaslišanega?

Me pa zanima kako ti je uspelo potegniti izpeljavo, da če ima raziskovalni oddelek priznane multinacionalke visoke zahteve za svoje kadre (in hkrati še vedno vlaga v razvoj novih kadrov), to nenadoma pomeni, da si jaz sedaj umišljam, da pa morajo biti vse službe v Sloveniji nenadoma takšne. Ti je ostalo še kaj slame, da jo boš naphal v tega možiclja, ali pa bo sedaj že sledil neusmiljen napad?

PrihajaNodi ::

Če je povprečen, si bo pa našel bolj povprečno službo. Je to nekaj tako zelo nezaslišanega?


Bos povedal kaj je to "kaj bolj povprecnega". Razkorak v Sloveniji je enormen.

Kar se agencijskega dela tice je pa tako da so oni placani tu samo da ga pripeljejo in ne da delas za agencijo kot suzenj kar je postala klasika v Slo.

AndrejO ::

PrihajaNodi je izjavil:

Če je povprečen, si bo pa našel bolj povprečno službo. Je to nekaj tako zelo nezaslišanega?


Bos povedal kaj je to "kaj bolj povprecnega". Razkorak v Sloveniji je enormen.

Nekaj, kjer bo izpolnil kriterije delodajalca, ki mu bo ponudil sprejemljivo kompenzacijo za opravljeno delo.

V času rasti gospodarstva so to boljše službe, tudi če niso "top šit", v časi stagnacije ali celo krčenja, pa so lahko to slabše službe. Če je neznanja na strani kandidata preveč, potem pa lahko tudi nobene službe. Pravica do zaposlitve več ne obstaja. Obstaja samo še pravica, da ti država ne sme prepovedati delati, če si želiš delati.

PrihajaNodi je izjavil:

Kar se agencijskega dela tice je pa tako da so oni placani tu samo da ga pripeljejo in ne da delas za agencijo kot suzenj kar je postala klasika v Slo.

Če odmislim neke slovenske "agencije", ki so vozile gradbene delavace v Nemčijo in jih potem niso plačevale, je agencijsko delo kar povsod klasika, ne samo v popku sveta, ki se mu reče Slovenija. Pa tudi te firme bi bile klasika, če bi napotene na delo dejansko plačale tako, kot so se zavezale plačevati.

Za nekoga, ki je tako zelo dobro obveščen o situaciji v Romuniji, ne izgledaš ravno preveč dobro obveščen o siutaciji v državah od Nemčije do Irske na eni osi in Portugalske do Finske na drugi osi.

Poišči malo "zero hours contracts", pa se boš lahko še bolj zgrozil.

PrihajaNodi ::

Nekaj, kjer bo izpolnil kriterije delodajalca, ki mu bo ponudil sprejemljivo kompenzacijo za opravljeno delo.

V času rasti gospodarstva so to boljše službe, tudi če niso "top šit", v časi stagnacije ali celo krčenja, pa so lahko to slabše službe. Če je neznanja na strani kandidata preveč, potem pa lahko tudi nobene službe. Pravica do zaposlitve več ne obstaja. Obstaja samo še pravica, da ti država ne sme prepovedati delati, če si želiš delati.


Ne mi filozofirat. Povej mi kje naj oseba s povprecnimi ocenami po koncanem studiju kemije dobi delo? Johnson&johnson? Sprasujem namrec zato ker jih poznam par ki bi radi delali v svoji branzi pa ne morejo.

Za nekoga, ki je tako zelo dobro obveščen o situaciji v Romuniji, ne izgledaš ravno preveč dobro obveščen o siutaciji v državah od Nemčije do Irske na eni osi in Portugalske do Finske na drugi osi.


Ne, ne poznam. Vem pa za primere ko so slovenski banditi tja vozili gradbene delavce in jih potem niso placecali. Zato so v AT ali DE sprejemali posebne zakone. In ja zivim v Romuniji zato vem tocno kako firme delajo, kaksne pogodbe imajo, mladi pridejo do sluzb veliko lazje ko v Sloveniji, placana pripravnistva... Ne bi zamenjal za Nemcijo ali Avstrijo. Ko se omeni agencijo to pomeni da ti pripeljejo kanditata in potem delas za firmo agencija pa dobi enkratni znesek. Sicer se pa nimam casa prepirati. Me veseli, da prosperirate upam da bodo Akrapovic, pipistrel, AdriAirways in seveda posta Slovenije kmalu dobili postene delavce, ko ne zahtevajo prevec.

Zgodovina sprememb…

gruntfürmich ::

tikitoki je izjavil:

Jebiga, folk se postara in pride bolezen. Oprosti, ce ne socustvujem s firmami, ki bi rade samo izkoristile folk v prime letih in potem zavrgle, kot odpadek.

Ce se lazes, da je delovca nemogoce odpustiti, potem je itak vse nefer do delodajalcev, ki sploh nebi smeli imeti kakrsnihkoli obveznosti, ker opravljajo sveto nalogo zagotavljanja delovnih mest. Sicer pa je jasno, da delodajalcu ni nikoli dovolj. Rabi se subvencije, odpis davkov,....

Ne, catch je v tem, da bi morali bogatim prepreciti dostop do trzisca, kjer bogatijo, ce imajo ideje, da imajo samo pravice in nic dolznosti in zelijo zivite v davcnih oazah.
Ce pustis, da se prosti trg spremeni v selitvi vse proizvodnje v tujino, izogibanju davkov in brezsramnemu izcrpavanju bivse maticne drzave, je potrebno to prepreci.

Seveda pa nekateri debilkoti ne dojemajo, da dostop do trzisca ni samoumevna pravica. Ce jo zelis, jo bos placal. Lahko pa probas bogateti na pingvinih na Antarktiki.

to so navadne socialistične mantre slabih delavčkov, ki pa samo otežujejo trg dela in ga delajo togega in skorumpiranega. takšnega kot si želijo dandanašnji povprečni delodajalci; sužnje.
ampak ker se slabi delavčki bojijo za svoje 'priborjene' 'pravice', v sloveniji ne bo predvladala večina normalnih delodajalcev, ampak samo takšni ki hvatajo krivine.
vsakršno poseganje v svobodno odločitev delodajalca o izbiri delovne sije je en žebelj v krsto ekonomije in nič drugače.

ker opravljajo sveto nalogo zagotavljanja delovnih mest

točno tako. in kot delojemalec se zavedam da je zdrava konkurenca med delodajalci edina prava pot do moje svetle prihodnosti, in vsakršno neumno oviranje delodajalcev pot do morebitne moje nezaposlenosti.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

AndrejO ::

PrihajaNodi je izjavil:

Nekaj, kjer bo izpolnil kriterije delodajalca, ki mu bo ponudil sprejemljivo kompenzacijo za opravljeno delo.

V času rasti gospodarstva so to boljše službe, tudi če niso "top šit", v časi stagnacije ali celo krčenja, pa so lahko to slabše službe. Če je neznanja na strani kandidata preveč, potem pa lahko tudi nobene službe. Pravica do zaposlitve več ne obstaja. Obstaja samo še pravica, da ti država ne sme prepovedati delati, če si želiš delati.


Ne mi filozofirat.

Opis delovanja trga dela je pač to, kar je. Tudi, če ne maraš "filozofiranja", to ne bo spremenilo dejstva, da najboljši delodajalci poberejo najboljše kandidate, naslednji boljši naslednje boljše in tako do konca, kjer zmanjka bodisi kandidatov (in se plače višajo) bodisi delodajalcev (in se plače pač nižajo).

PrihajaNodi je izjavil:

Povej mi kje naj oseba s povprecnimi ocenami po koncanem studiju kemije dobi delo?

Nekje si me izgubil. Kaj imajo ocene za opraviti s tem, da je trg dela v Sloveniji takšen, da toliko in toliko doštudiranih na tem področju pač ne dobi dela?

Verjel ali ne, bil je čas, ko tudi jaz nisem imel dela v svoji branži, pa zaradi tega še nisem skakl po forumih in spraševal bedarije.

PrihajaNodi je izjavil:

Johnson&johnson? Sprasujem namrec zato ker jih poznam par ki bi radi delali v svoji branzi pa ne morejo.

Verjetno obstaja razlog, da ne morejo, vključno z razlogom, da niso za nikogar na planetu v tej branži dovolj dobri.

Dobrodošel v kapitalizem.

PrihajaNodi je izjavil:

Za nekoga, ki je tako zelo dobro obveščen o situaciji v Romuniji, ne izgledaš ravno preveč dobro obveščen o siutaciji v državah od Nemčije do Irske na eni osi in Portugalske do Finske na drugi osi.

Ne, ne poznam. Vem pa za primere ko so slovenski banditi tja vozili gradbene delavce in jih potem niso placecali. Zato so v AT ali DE sprejemali posebne zakone.

No, če odmislimo običajne kriminalce, je agencijsko delo tudi severno in zahodno od Slovenije kar dobro vpeljano.

PrihajaNodi je izjavil:

In ja zivim v Romuniji zato vem tocno kako firme delajo, kaksne pogodbe imajo, mladi pridejo do sluzb veliko lazje ko v Sloveniji, placana pripravnistva... Ne bi zamenjal za Nemcijo ali Avstrijo. Ko se omeni agencijo to pomeni da ti pripeljejo kanditata in potem delas za firmo agencija pa dobi enkratni znesek.

Ja, tudi takšne agencije imamo.

Me pa malo moti manjši razkorak med tem, o čemer poročaš ti in tem, o čemer npr. piše Business Review: 3.4 million Romanians left the country in the last 10 years; second highest emigration growth rate after Syria. V članku sicer ne piše, če so se odselili bolj v smeri Nemčije ali bolj v smeri Grčije, si bom pa drznil ugibati, da verjetno bolj v smeri Nemčije.

PrihajaNodi je izjavil:

Sicer se pa nimam casa prepirati.

Ni videti. ;)

tryhard ::

Tilen je izjavil:

Še nekaj, ko smo ravno pri dodani vrednosti. Playstation se recimo prodaja z izgubo. Vso dodano vrednost ustvarijo igre in naročnine.

Ta model poslovanja bo vedno bolj prisoten. Dobil boš kvalitetno napravo za katero boš plačeval najemnino.

Niet. Playstation se menda že od samega začetka, če govorimo za štirico, prodaja s profitom. Z izgubo se je prodajala trojka.
strani: 1 2 3 4 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Smešni oglasi zavoda za zaposlovanje (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
15617183 (9594) Vitez
»

Kaj vam je najbolj pomembno na delovnem mestu? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
1749316 (5528) videc
»

Slovenci ne bomo delali za minimalno plačo! (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
15817105 (11809) Mr.B
»

Jamranje (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
695920 (3422) ZLOky

Več podobnih tem