Slashdot - Na Slate lahko preberemo zanimiv prispevek, zakaj ljudi tako močno privlači brskanje za novimi informacijami po spletu, uporaba Twitterja in komuniciranje prek SMS-ov. Prve raziskave na področju mapiranja možganov je leta 1954 opravila ekipa Jamesa Oldsa na McGill University, ko so podganam v možgane zatlačili elektrode, ki so dovedle električni sunek, ko so se podgane zbrale v določenem kotu kletke. Ko so kasneje elektrode zasadili v lateralni hipotalamus, so podgane prožile sunke, dokler niso omedlele. Prva teorija je bila, da so odkrili center ugodnja v možganih, a so kasnejše študije (tudi na ljudeh) to ovrgle, saj podgane niso bile evforične.
Raziskave Kenta Berridgea z University of Michigan kažejo, da imamo v možganih dva ločena sistema - sistem maranja (liking system) in sistem želenja (wanting system). Prvega stimulirajo naši lastni opioidi, medtem ko na drugega deluje dopamin. Sistema sta komplementarna, saj zaradi želenja poiščemo stvar, ki jo maramo, in ta nato vzbudi center za ugodje. Ker pa je sistem želenja mnogo močnejši, zlahka zmaga. Ljudje se tako navdušijo tudi nad abstraktnimi nagradami, kot je odkritje nove informacije, kar sprošča dopamin, ki vzpodbuja novo vnemo po iskanju in vodi v neskončno zanko. In prav ta sistem neposredno stimulirajo iskanje po spletu, twittanje, pisanje SMS-ov ipd. Klik!
Novice » Znanost in tehnologija » Iskanje informacij na spletu sprošča dopamin
cewapcic ::
krneki
rad odkrivam nove informacije prek interneta sam, da bi SMS-al pa twittal ke neki v brezveze mi pa sploh na misel ne pride tko, da mal čudna raziskava
rad odkrivam nove informacije prek interneta sam, da bi SMS-al pa twittal ke neki v brezveze mi pa sploh na misel ne pride tko, da mal čudna raziskava
MacQ ::
Zanimivo. Meni je tudi brskanje po spletu zelo zanimivo in najdem kake koristne stvari, da bi pa cel dan tipkal v messenger ali pisal SMSje, pa se mi tudi zdi čisto odveč.
Verjetno je to precej pogojeno s starostjo, kar se vidi na mladini, ki natipka tudi do 500 SMSov na dan in piše na Twitter vsako bedarijo, ki jim pade na pamet.
Verjetno je to precej pogojeno s starostjo, kar se vidi na mladini, ki natipka tudi do 500 SMSov na dan in piše na Twitter vsako bedarijo, ki jim pade na pamet.
The sound of the ocean is dead, it's just the echo of the blood in your head.
antonija ::
Verjetno je to ekvivalent cajtnga. Kot kaze smo ljudje harwireani da so nam vsec nove informacije in tega se ne da izklopit. Ce se te informacije dobijo preko cajtnga, brskanja po netu, twitterja ali SMSja (predvsem informacije o tvojem socialnem krogu) je mozganom vseeno, sam da dobijo svoj fix.
Dopamin FTW!!!
Dopamin FTW!!!
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
MacQ ::
Po moje sama informacija niti ni tako pomembna. Jaz na primer večino itak takoj pozabim. Me pa vseeno vleče naprej in berem dalje.
The sound of the ocean is dead, it's just the echo of the blood in your head.
Wolfman ::
Meni se tudi zdi brezveze twitter pa da boš ne vem koliko smsov pisal itd. Po spletu iščem informacije ki me zanimajo, recimo če nečesa ne vem ali ne znam, včasih pa tudi samo za zabavo.
antonija ::
Jaz jih poznam kar nekaj ki (skorajda) dozivljajo orgazme ob branju facebooka in twitterja. Pac eni imajo fetis na informacije o svojem socialnem krogu, drugi o tehnologiji, tretji o sportu, ....
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Jumping Jack ::
Malo ste narobe razumeli. Nove informacije se dobijo z branjem/prejemanjem sporočil, ne s pisanjem ali pošiljanjem. Pisanje tja v en dan samo po sebi seveda ni zabavno. Ljudje pišejo zato, da potem prejemajo odgovore. In ja, mlajše generacije so za tak način komunikacije mnogo bolj dovzetne, kar se lepo vidi npr. po tem, koliko komentarjev na Facebooku v povprečju dobijo ljudje pod 30 in koliko ljudje nad 30.
LordPero ::
Ja, kot je Jacko reku ste usi zgori slabo razumeli študijo (edit: aja, še antonija je očitno prebral). Se ne gre za brskat po netu IN OBVEZNO tudi pošiljat SMSe -najdite vzorec tuki, gre za konstanten fix informacij, ki so seveda usmerjene cca v področja zanimanja osebka.
Npr. prepričan sem, da (off the top of my head & slab primer) če bi kdo naredil programček, ki bi imel eno okence za eno številko in spodaj gumbek, vsakič ko bi kliknil na gumbek bi se prikazala naslenjda številka v π, bi še vedno bilo dosti folka ki bi besno klikal in klikal. Pač samo za to, da dobiš nasledno.
In ja, zaradi tega je mestni/forum (in s tem prva risava/pisava) trač bil tako popularen, kasneje knjige, časopisovje, radio, TV, teletekst etc.
Npr. prepričan sem, da (off the top of my head & slab primer) če bi kdo naredil programček, ki bi imel eno okence za eno številko in spodaj gumbek, vsakič ko bi kliknil na gumbek bi se prikazala naslenjda številka v π, bi še vedno bilo dosti folka ki bi besno klikal in klikal. Pač samo za to, da dobiš nasledno.
In ja, zaradi tega je mestni/forum (in s tem prva risava/pisava) trač bil tako popularen, kasneje knjige, časopisovje, radio, TV, teletekst etc.
LordPero
christooss ::
Npr. prepričan sem, da (off the top of my head & slab primer) če bi kdo naredil programček, ki bi imel eno okence za eno številko in spodaj gumbek, vsakič ko bi kliknil na gumbek bi se prikazala naslenjda številka v π, bi še vedno bilo dosti folka ki bi besno klikal in klikal. Pač samo za to, da dobiš nasledno.
Jst bi klikal!! Tm do ene 3eh miljard bi se mi dal :)
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Neuralink že načrtuje poskuse na ljudehOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10096 (8829) | Gregor P |
» | Nova vrsta možganske elektrode se pogovarja v obe smeriOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 6418 (5268) | Matevz96 |
» | Uporaba mobilnih telefonov morda povzroča raka - v podganjih samcihOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8121 (5403) | link_up |
» | Iskanje informacij na spletu sprošča dopaminOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 3355 (2668) | christooss |
» | Direktna povezava z možganiOddelek: Znanost in tehnologija | 3011 (2285) | sverde21 |