Direktna povezava z možgani

za merjenje preko elektrod.... se da ugotoviti zgolj katero področje je aktivno. Kaj koristnega pa lahko dobimo ven iz tega je pa drugo vprašanje... glede na to koliko nevronov je v možganih mi je rekel mentor da je to tako kot da bi poskušal z meritvijo magnetizma nad čipom ugotoviti kaj čip dela...se pravi težko. Gre pa razvoj naprej.. tako da se nikoli ne ve

Ne, WMP se ti ne bi odprl ko bi pomislil na pr0n, ampak ko bi si zaželel da se odpre wmp.

Saj ta naprava ti ne bi šarila po možganih bučko :)
Namesto, da bi možgani signalizirali roki eno zaporedje signalov, ki bi vsakič, ko pomisliš na pron, le-ta odprla zahtevani pron z določenimi kliki, bi imel nekje neko bluetooth napravo, ki bi aktivnost možganov direktno interpretirala da se ti pron požene, brez da ti roka dela.

Kaj točno bi blo tle narobe???

IMHO;
Ste čuli za "umetno" uho?
Če sem prav razumel, gre za to, da možganom preko mikrofona pošiljajo elektro impulze, ki jih lahko možgani zaznajo.
Kje je fora?
Možganom ni treba pošiljat istih podatkov kot so jih prejemali preko "naravnega" ušesa. Pošiljajo pač nekaj. In če jih možgani lahko zaznajo, jih bodo počasi navadili uporabljat. S pomočjo te metode je viliko popolnoma gluhih oseb spet začelo "slišat". En problem pa je; oseba mora bit enotolko inteligentna (poznam primer kjer stvar ni delovala ker je oseba bila umsko malo (ampak res malo) zaostala)), problem je tudi ker taka oseba se je morala nekoč v mladosti že "naslonit" na slušno razumevanje (če je oseba gluha od rojstva, nebo razvila centrov v možganih in posledično je taka naprava obsojena na propad.). Torej eden takih slovencev je bil svoj čas po televiziji; ko je imel 18 let je čez noč izgubil sluh. Po cca 10 letih so mu to napravo namestili. Na začetku ni razumel nič, slišal je le nekakšno šumenje. Zat je imel posebne vaje, kjer je poslušal različne zvoke posamično, in tudi tako da je predmet videl. No, počasi je začel s pomočjo tega šumenja slišat, zdaj že razume vsak govor, svojega, razlikuje med različnimi izvori...

Kaj hočem povedat?
Da ni treba da razumemo kako možgani delujejo da naredimo tak vmesnik (!obojestranski celo!) vse kar je treba, je približno zadet napetost, ferkvenco, pa kar je še takih podrobnosti. Le tej morajo biti dovolj jasni, če je razlika v signalu mora bit ta tudi izražena, če je podatkov veliko, mora biti tudi več umetnih povezav,... (pač preučevat kakšne impulze posreduje naprimer oko, ter potem to približno posnemat).
Naslednji korak je učinkovit učni proces z tem implantom. Moramo imet ustrezne postopke učenja z tem "podaljškom", naloge ki jih nemoremo rešitit z drugimi okončinami. Osebno si to predstavljam kot neko prazno izolirano sobo (da zmanjšamo druge informacije na minimum), potem pa počasi dodajat informacije preko teh kanalov (alpa jih ugotavljat). Po mesecih vaje imamo vmesnik. Edini problem zna še bit pri kateri starosti bi se to še dalo naredit. Pri dojenčku gotovo, ampak na njih testirat je precej nehumano zaenkrat. Na starejših osebah pa je tak postopek hitro lahko pokopan (zaradi manjka izgradnje vzorca v mladosti za tak "modul").
Zdaj samo premikanje kurzorja nebi smelo bit problem ker je le ta reč IMO precej podobna premikanju roke.

Ja, za takšna razna preprosta upravljanja vem in zato ni vrag, da se nebi dalo naredini nekaj bolj univerzalnega. Nadomestek tipkovnice in miške hkrati.

nastyboy, jaz nisem rekel, da bi poskušal razumet možgane. Malo bi snemal vzorce, ob različnih situacijah. Na primer: Ko si skoncentriran na črko A, na črko B itd. In s temi podatki bi potem učil eno umetno nevronsko mrežo.
Po drugi strani pa bi pomagali naši biološki možgani s svojo sposobnostjo učenja.

Takšna približno je ideja. Saj verjetno marsikje že poizkušajo kaj takega...

Obstaja tudi prenos v obratni smeri. Slepemu so dali kameri, v vidni center pa so zabili kakih 100 elektrod, ki so stimulirale sive celice glede na CCD sliko v kameri.

Tipo je bil pol sposoben zaznavati obrise predmetov, torej hišo, pločnik, avto... dovolj, da se je lahko gibal naokoli.

Pošljem link, če bom imel kaj sreče pri iskanju.

Sej počas bo postalo moderno da boš svojemu pravkar rojenemu otroku dal vgradit en čip v možgane