Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR

Windos XP bodo v stagnacijo prišli šele 08. 04. 2014. XP support.

Ne spremeni dejstva, da se ljudje starega SW-ja opirajo. Kot se tudi Worda 97 in Offica 2000

Glede na to da se ljudje opirajo Windows XP, ki so 10 let star kos SW-ja, so resen problem pri hitrosti razvoja.

Razvoja česa ? Potrošniške družbe ?

Ne me zezat da bi za emali, web in nekaj dokumentov rabil 7co. Še 98ka to pokrije.

Vsekakor. Ampak OpenOffice pa sedaj poskrbi, da so morebiti tekmeci zatrti že v kali.

Poskrbi, da že sam ni zatrt v kali? Pa seveda je lahko. Drugače bi prav vsi izbrali GPL že samo za to, ker bi to pomenilo, da karkoli bodo naredili bo samodejno postalo uspešno in oh in sploh. Ne gre to tako!

Napisal sem, da lahko OpenOffice živi, ne glede na to, kako velik je ta tržni delež, ker pač od njega ni odvisno njegovo preživetje.

Ne razumem težave. Jaz tudi lahko doma spišem program in ga "vzdržujem pri življenju" 20 let s tem, da ga uporabljam in nekje na 10 let dodam kakšno vrstico kode. Ima tržni delež 1 uporabnik in torej uspeva "preživeti"? Do številke vsak deseti domač in vsak peti poslovni uporabnik žal tako ne prideš.

Ne spremeni dejstva, da se ljudje starega SW-ja opirajo. Kot se tudi Worda 97 in Offica 2000

Verjetno se je smiselno oklepat programja, ki zadovolji tvoje potrebe in je aktivno vzdrževan in podpret s strani "proizvajalca"? Tako Word 97 kot prva različica OpenOffice verjetno ne dosegata več zavidljivih rezultatov na tržišču? Ne vidim razlike. Bolj se gre pri programski opremi (za množice) za to, če ima aktivno podporo ali ne? Znotraj te pripravljenosti "vzdrževati" in "uporabljati" pa se verjetno že razni interesi pokrijejo do te mere, da je to početje smiselno? Drugače se to ne bi počelo? Ali kaj?

Samo jaz ne vidim, zakaj bi bil to problem. Je pač zrel izdelek na zrelem trgu. Naj plačujejo napredek tisti, ki ga želijo, ostali, zadovoljni na trenutni stopnji, pa bodo sledili, ko jim bo crknil hw.

Okapi> Saj ni, pogovarjamo se, kaj pomeni beseda stagnacija

IE6.

Zanimivo da se vztraja pri starem memu o nepotrebnosti stabilnih vmesnikov, glede na dejstvo, da podjetja ne želijo razkriti svoje kode, hkrati pa tudi ne želijo metati neskončnih vsot denarja v lovljenje vedno spreminjajočega se jedra.

Sicer me ne preseneča, glede na to, da so vse temeljne predpostavke v Linuxlandu zasnovane okoli starih memov.

Kar se tiče avtorskih pravic nad UNIXom in povezave z Linuxom pa samo to: če ne bi bilo UNIXa, tudi Linuxa (vsaj takšnega kot je) ne bi imeli.

Posledično so avtorji UNIXa še kako "zaslužni" za Linux, nespoštovanje, ki ga kažete in navdušenje nad tem, da se je avtorske pravice zaobšlo (na sistemskem, državnem, nivoju), pa kaže na dejansko motivacijo za FOSSizmom - vsesplošno kolektivizacijo avtorske lastnine. Ponovimo še enkrat: komunizem se je končal z gospodarskim propadom že po nekaj letih, sledilo je več kot pol stoletja totalitarnega terorja.


@ Matthai
Ne moti me uporaba GNU GPL licence s strani avtorjev, ki želijo zapreti svojo kodo, moti me trditev, da se gre za odprto kodo.

1. Licenca GNU GPL kodo zapre in njeno uporabo omogoči zgolj pod, za mnoge, nesprejemljivimi pogoji.
2. Licenca GNU GPL je kužna in predstavlja poskus prisvojitve tujih avtorskih del s strani FOSSistov.
----------

OOo ne živi od podpore, živi od sponzorstva, najprej sponzorstva s strani Suna, danes pa s strani Oracla; s tem da je Elison jasno povedal, da izgubarskih poslov ne namerava nadaljevati.

Preprosto gre za to,da ti zagovarjaš komunistično kolektivizacijo GPL kode, ker je nisi pripravljen uporabiti pod pogoji licence ali spisati svojo iz nule.

To si po svoje razlagaš. Tole je reku:

Ne moti me uporaba GNU GPL licence s strani avtorjev, ki želijo zapreti svojo kodo, moti me trditev, da se gre za odprto kodo.

Mene pa motu M$ EULA in kaj naj? Jajcam se tle gor tko kot Cold1 in dokazujem neumnosti?

Nop. Ne šmirglam M$ja in uporabljam "zlobno" GPL zadevo.


Še vedno troll Cold1 (ja točno to je) ni razložil zakaj se v loku ne izogiba GPLu če ga že tako prekleto moti.

Koda JE odprta. Če češ si jo lahko ogledaš, sprintaš in jo magari daš pod povšter. Z njo lahko počneš kar ti srce poželi. Lahko jo spreminjaš do nezavesti lahko počneš enako kot Google. Spremeniš uporabiš le zase, pa nikogar nič ne briga. Le če jo spremenjeno lansiraš naprej se moraš držat GPL pravil. Če ti ta pravila ne pašejo se GPL kodi pač ogibaj na 100 metrov. Vseh ostalih, ki pa jim je licenca kot taka sprejemljiva, pa ne bomo zažgali na grmadi, naj se troll še tako trudi.

Tako preprosto je to.

edit:typo

Kolikokrat ti je treba še povedati, da je linux NAJBOLJ razširjen OS, da boš dojel?

In ko praviš da se ga vsi izogibajo, a si kdaj pogledal, kdo vse ga razvija:

IBM
Novell
Intel
AMD
Oracle
SGI
Fujitsu
MIPS
HP
Google
Marvell
Nokia
Sun
Freescale
Atheros
NTT
Cisco
Sony
Samsung

in še mnogi drugi. Pa je to samo kernel. Kaj šele vse ostalo. In ti si drzneš biti tako pogumen, da rečeš, da se mu vsi "izogibajo v loku".

Take it or leave it.

Pa o čem ti sploh govoriš? Programerji navadno delajo za firme, ali mogoče ne? Ali bi raje poimenski seznam? In po tvoje pod "praktično vsi" ne spadajo firme, ki imajo celovite rešitve? Kdo pa pravzaprav sploh so ti "skoraj vsi", če odbiješ študente, akademike, izdelovalce telefonov, en kup firm ki delajo embeded zadeve, superračunalnike, ... Kaj dejansko sploh še ostane? Čistilni servis in smetarji?

In kaj misliš s "podjetji, ki sploh ne obstajajo"? A si mogoče picajzlast in te moti kakšen d.o.o. ali kaj podobnega na koncu? Ter kje ti vidiš vendor lock-in s pomočjo gpl-a mi tudi ni jasno. A bi dal mogoče kakšen primer?

darkolord je 7. dec 2010 ob 20:25 izjavil:

Preprosto gre za to,da ti zagovarjaš komunistično kolektivizacijo GPL kode, ker je nisi pripravljen uporabiti pod pogoji licence ali spisati svojo iz nule.

To si po svoje razlagaš. Tole je reku:

Ne moti me uporaba GNU GPL licence s strani avtorjev, ki želijo zapreti svojo kodo, moti me trditev, da se gre za odprto kodo.

Ne, on je rekel, da ga moti, da kode ne more uporabiti po svoji volji - hkrati pa svoje kode iz nule ne bi spisal. Kaj je to drugega kot kolektivizacija? Ja, v bistvu je to piratstvo - uporaba kode mimo dovoljenja lastnika.

Cold1 je 7. dec 2010 ob 20:57 izjavil:

Pa saj se mu vsi "izogibajo v loku";

Vsi? Kdo vsi?

Cold1 je 7. dec 2010 ob 20:57 izjavil:

problematiziram njeno kužnost in s tem vsiljevanje licence, ki je avtorji nočejo

Saj tega nihče ne zanika, da je licenca viralna. Ne vem, zakaj bi bil to problem.
Pravimo pa, da je stvar zelo preprosta. Če ti GPL licenca ne ustreza, GPL licencirane kode NE UPORABLJAJ.

Cold1 je 7. dec 2010 ob 20:57 izjavil:

Posledično so platforme, kjer se ne posiljuje avtorjev, tudi bolj popularne, Linux pa ni.

Aja, zato ima FreeBSD toliko večji tržni delež...

Cold1 je 7. dec 2010 ob 20:57 izjavil:

Edina smiselna odprta koda je tista, ki jo avtorji lahko, brez vsiljevanja norih pogojev, uporabijo v projektih, ki jih bodo delili naprej (proti plačilu ali zastonj).

To je seveda tvoj pogled, do katerega imaš vso pravico. Drugi avtorji pa razmišljamo drugače. In ker je koda NAŠA LAST, lahko z njo razpolagamo KOT SAMI ŽELIMO. Kdor se z našimi pogoji ne strinja, pa jih ni dolžan sprejeti - ampak potem tudi kode ne sme uporabljati (razen, če jo kolektivizira).

Še en krog? Yes please!

Brez miškolketenja prosim. Kaj če bi raje namesto izmotavanja dal par primerov gpl vendor lockin-a, o katerem si govoril?

Ti pa poglej na železniški postaji koliko ljudi se vozi s konjsko vprego...

Kaj če bi to odločitev/način prepustili v domeni posameznika/podjetja, ki se s tem komercialno ukvarja?

Lepo da veš, ampak še vedno čakam da razložiš kje je tu vendor lock-in? Daj mi prosim en sam primer gpl vendor lockin-a. Oz. razloži, kako die hard closed source podjetje (Oracle) šteje za primer gpl lock-in-a?

Če je to res pretežko pa lahko tudi priznaš, da streljaš kozle. Oz. da si nesposoben argumentirati traparije, ki jih pišeš. Brez skrbi, dvomim da bi to kogarkoli presenetilo.

Veš Icematxyz, večina programov ne potrebuje kaj prida podpore, če sploh, kar pomeni, da ali prodajaš licenco ali pa ne moreš zaslužiti nič; in pri GNU GPL ti ravno prodaja licenc ne more uspeti saj lahko kupci svobodno delijo program dalje ali pa ga celo prodajajo.

@ Poldi112
Ti paše trollat, a? Beri raje, kaj pišem; GNU GPL ne onemogoča zlorab (recimo vendor Lock-ina) s strani velikih igralcev (Google, Oracle, ipd.), škodi zgolj tistim podjetjem, katerih izdelki ne omogočajo prodajanja podpore ali kakšnih drugih "stranskih storitev".
Seveda se GNU GPLa zato ogibajo; ker pa je celotna Linux platforma zasnovana za vsiljevanje te licence, pa to vodi v majhno količino podpore za Linux, oziroma, v majhen "ekosistem"; FOSSisti pa še kar jamrajo nad grdim, grdim, ebil MS-om. (rolleye smiley)

GPL je pač dvorezni meč. V enem mahu z omejitvijo, da tudi modified koda ostane GPL poskrbi, da se baza GPL kode povečuje, tako imamo vedno veliko GPL kode na razpolago. Namreč brez te omejitve bi izumrla, bi en osebek dodal eno vrstico in kodo zapru in prodal kot njegov program.

Kot negativni efekt tega je posledica, da je GPL koda uporabna samo za razvoj nove GPL kode in NI uporabna za razvoj komercialnih/zaprtih programov.


Ampak Cold1, brez te omejitve ti res odpraviš negativno posledico in bo kar naenkrat več potencialnih avtorjev lažje nov zaprt/plačljiv softwere izdalo. Ampah hkrati ubiješ odprto kodo... in ko jo ubiješ, dolgoročno niti pozitivne posledice ni za avtorje več, ker odprta koda ne obstaja več, da bi jo za zaprte programe uporabili, ker kdo bo šel razvijat zastonj kodo, ki jo lahko kdo drug uporabi v plačljivem programu!!!

Veš Icematxyz, večina programov ne potrebuje kaj prida podpore, če sploh, kar pomeni, da ali prodajaš licenco ali pa ne moreš zaslužiti nič; in pri GNU GPL ti ravno prodaja licenc ne more uspeti saj lahko kupci svobodno delijo program dalje ali pa ga celo prodajajo.

Kaj določa življenjsko dobo na primer operacijskega sistema? Kaj pravzaprav "kupiš" in za kaj točno skleneš "pogodbo" z nekom in mu plačaš nek znesek za obdobje na primer treh let za neko programsko rešitev? Govorimo izključno o podpori?

Tako da se ne strinjam, da večina programov ne potrebuje kaj prida podpore. Za to se ravno gre in prav to v večji meri prodajajo vsi. Morda kakšen manjši program lahko spišeš in prodaš in potem kupec ne rabi 20 let več se ukvarjati z ničemer drugim, kot uporabo programa in to ne glede na proizvajalca. Ampak takšnih programskih rešitev poznam zelo malo, če sploh kakšno.

Kot negativni efekt tega je posledica, da je GPL koda uporabna samo za razvoj nove GPL kode in NI uporabna za razvoj komercialnih/zaprtih programov.

Za razvoj komercialnih programskih rešitev je primerna tudi uporaba GPL licence. Smo že ugotovili v tej temi na konkretnih primerih? Meša pa se res z zaprto kodo ne rada koda izdana pod GPL licenco. To pa je res. Ali se pa zaprta koda nerada meša s kodo pod GPL licenco? Ne vem, kaj je bolj res.

Ampak zdaj bo treba se spopasti še z enim šokom v tej temi. Kaj GPL licenca dovoljuje avtorju? Kaj je "izjema", ki jo lahko dovoli avtor GPL kode, če se za to odloči. Torej ne le za sistemske knjižnice, kjer težav načeloma sploh ni ampak tudi za kakšne druge programske knjižnice, ki ne izpolnjujejo GPL pogojev in po GPL licenci že govorimo o skupnem programu? To bo še sedaj eden šok, ko bo se treba še s tem dejstvom sprijazniti!

GPL FAQ:
http://www.gnu.org/licenses/gpl-faq.htm...

Wikipedia:
GPL linking exception @ Wikipedia

Primer iz prakse:
http://directory.fedoraproject.org/wiki...

ker kdo bo šel razvijat zastonj kodo, ki jo lahko kdo drug uporabi v plačljivem programu!!!

Licenc je ogromno in izbereš tisto, ki ti odgovarja. GPL se izbere s strani avtorja verjetno za to, ker mu najbolj odgovarja? GPL licenca ti tega ne prepoveduje. Tvoja koda se lahko pojavi kjerkoli meniš, da je prav.