atlantida

A je po vašem mnenju obstajala atlantida ?
ATLANTIDA
V daljni preteklosti, pred nekaj tisoč leti, je obstajal kontinent in na njem srečno ljudstvo v blagostanju, miru in medsebojni harmoniji. Polja so bogato rodila, zemlja je v svojih globinah skrivala dragocene rude... Tako pravi legenda o Atlantidi, ki je postala vir inspiracije, hrepenenja, iskanja in upanja.
Najstarejše, širši javnosti dostopne zapise o legendarnem kontinentu, je v svoji bogati zakladnici literarno-filozofskih del zapustil veliki grški mislec Platon v Dialogih: "... Pred izlivom, ki mu pravite Herkulovi stebri, je ležal otok, večji kot sta Azija in Libija skupaj ..."
Devet stoletij pozneje je grški filozof Proklos napisal obsežen komentar k Platonovem Dialogu Timej. V njem opisuje zgodbo nekega Grka, ki je v templju boginje Neit odkril hieroglife, ki so potrjevali Platonovo zgodbo o Atlantidi. Od takrat, pa vse do srednjega veka, je Atlantida potonila v pozabo (k temu je v precejšnji meri pripomogel razcvet krščanstva). Odkrivanja novih svetov in kontinentov pa so z zaprašene zgodbe o bogati in srečni civilizaciji odpihnila prah in jo spet spravila na površje. Raziskovanja in razmišljanja o tem legendarnem kontinentu se od takrat pa vse do danes še vedno niso polegla.
Dejstvo, da je o Atlantidi pisal Platon, je bila velika spodbuda za razne raziskovalce. Da se je zanimanje zanjo v zadnjih desetletjih še nekoliko povečalo, pa je pripomogla vse naprednejša tehnologija, ki je na voljo, pa tudi novi val zanimanja za duhovnost oziroma za iskanje duhovnih korenin človeštva. Rezultati raziskav, razmišljanj ter na njihovi podlagi nastalih teorij, so zapisani v prenekateri izmed 250.000 knjig, ki zajemajo tematiko Atlantide. Trditve o obstoju kontinenta, ki se je v strahotni katastrofi potopil v morje (v tradicijah in legendah je ta dogodek znan kot vesoljni potop), postajajo spričo rezultatov sodobnih raziskav vse bolj verjetne. Čeprav zares neizpodbitnega znanstvenega dokaza o obstoju Atlantide raziskave še niso prinesle, pa se vedno več raziskovalcev strinja, ali pa vsaj ne zanikajo možnosti, da se je v Atlantskem oceanu "nekaj" vendarle dogajalo.
Kje točno naj bi se nahajalo to bajeslovno domovanje Atlantov? Ali so Azurni otoki zares vrhovi potopljenih gora Atlantide, so podvodne ruševine na t.im. Bahamski ploščadi ostanki veličastnih stavb, ali se na osnovi vodnih tokov in potovanj jegulj v Atlantskem oceanu zares da ugotoviti lokacijo potopljenega kontinenta ...? Vse to nas tokrat ne bo zanimalo (v knjigarnah ali na internetu lahko poiščete cele razprave o teh vprašanjih). To obdobje si bomo ogledali v luči večne modrosti, ki opisuje čas Atlantide predvsem z zornega kota razvoja človeštva. Ob tem se bomo dotaknili še nekaterih značilnosti te daljne preteklosti. in spregovorili o tem, česa se lahko iz zgodbe o legendarnem kontinentu lahko naučimo za današnji čas.Človeštvo se je v svoji zgodovini srečalo z različnimi obdobji lastnega razvoja; tako kot se danes nahajamo v obdobju razcveta razuma oz. mentalnega delovanja (to lahko prepoznamo v pospešenem razvoju znanosti, tehnologije, telekomunikacij ... - torej na tistih področjih delovanja, kjer je potreben izrazito racionalen pristop), se je človeštvo najprej soočilo z razvojem svoje fizične narave in nagonov (prazgodovina človeštva), pozneje pa še z razvojem svojega čustveno-željnega delovanja, oz. duševnostjo. Ravno slednje je povezano s časom bajeslovnega kontinenta.
Pri večini ljudi do tega obdobja še ni bilo razvito čustveno-željno delovanje. Čustvovanje je bilo za takratnega človeka nekaj zelo naprednega. Kar neverjetno lahko zveni, da je nekaj, kar je danes tako samo po sebi umevno, nekoč predstavljalo zelo zahtevno stopnjo delovanja, ki so jo dosegali le redki posamezniki. Življenje so v veliki meri krojili nagoni in gole fizične potrebe. Polagoma pa so se v čedalje večji meri na aktivnost takratnih ljudi navezovala prva, takrat še zelo šibka čustva in želje. Zadovoljevanje potreb, ki so pomenila zgolj preživetje, sčasoma ni več zadostovalo - vse bolj pogosto se je pojavljala tudi težnja po občutkih in čustvih, ki so dopolnjevala in nadgrajevala osnovne življenjske potrebe. Bolj, ko se je razvijala duševnost, bolj so celo sama čustva postajala potreba. Tako kot fizično telo potrebuje hrano za svoj obstoj, je duševnost takratnega človeka potrebovala čustveno hrano za svoje prebujanje in novo življenje. Postopoma se je tehtnica pozornosti prevesila na stran čustev. Ta so začela prevladovati, nosilec dogajanja pa je vse bolj postajala duševnost ali astral.
O svojem delovanju so se odločali na osnovi občutkov, kar v veliki meri počnemo še danes. Tudi komunikacija je potekala na osnovi čustvenih vzgibov. Šlo je za nekakšno čustveno telepatijo, zato govora, v meri kot ga poznamo in uporabljamo danes, niso poznali - bil je bolj v dopolnilo astralnem komuniciranju.
Dejanski energijski center takratnega, čustveno prebujenega človeka, je bil pleksus solaris, oz. trebušna čakra. V tem področju je zaznaval dogajanje in od tod se je odzival nanj (mimogrede: ker naj bi v današnjem obdobju človeštvo pospešeno razvijalo razum, je glavno središče delovanja področje glave, zato je prebujanje pleksus-solaris centra svojevrstni atavizem).
Še ena zanimivost, povezana s tem obdobjem in z duševnostjo, je kontinuiteta zavesti med fizično in astralno ravnjo: za razliko od današnjega človeka, so Atlanti preprosto zapustili fizično raven, se z zavestjo vpotegnili v svet sanj in tam delovali naprej vse do ponovnega "bujenja", pri čemer so se dogajanja v času spanja normalno spominjali. Ta sposobnost jim je omogočila komunikacijo z umrlimi, ki so jih do neke mere lahko spremljali na njihovi poti. Zato je bil strah pred smrtjo za tisti čas nekaj neznanega.Gotovo je ena najprivlačnejših skrivnosti Atlantide zelo visoka stopnja tehnične kulture. Mnoge raziskovalce je na sled Atlantidi gnala ravno slutnja o fantastičnih tehničnih dosežkih in obsežnem znanju s tega področja, ki je daleč presegala današnjo stopnjo tehnološke razvitosti. S tehnologijo, ki jo poznamo danes, bi se le stežka lotili izgradnje mogočnih piramid, kot so v Egiptu in Južni Ameriki. Po nekaterih virih naj bi jih zgradili ravno s pomočjo atlantidske tehnologije. Z raznimi okultnimi, mantričnimi metodami, so dosegali energetske spremembe v materiji in jo na ta način (v veliko večji meri kot smo to sposobni danes) podrejali svojim namenom. Današnji poskusi v to smer in parapsihološki fenomeni, ki smo jim priča (npr. telekineza - premikanje predmetov na daljavo), so le bleda senca tistega, kar so s pomočjo okultnega znanja dosegali v času Atlantide.
Današnja znanost je utemeljena na zakonitostih najbolj grobe, materialne ravni življenja. Takraten razvoj pa je ubral druga pota, usmeril se je bolj na subtilno, energijsko (etrsko ali bioenergijsko) raven. Razširjena je bila uporaba kristalov, s katerimi so obvladovali in usmerjali etrske energije, kar je odpiralo neskončno paleto možnosti njene uporabe.
Uporaba etrske energije je onemogočila onesnaževanje in rušenje ravnovesja v naravi, kot se to dogaja danes. Tehnologija je dejansko služila človeštvu. Zagotavljala je vse življenjsko potrebne pogoje in še več kot to: omogočila je pospešen evolucijski razvoj takratnih ljudi.Ob vsem tem si upravičeno lahko zastavimo vprašanje: kako so ljudje, ki so bili komaj sposobni čustvenega, kaj šele razumskega oz. miselnega delovanja, razvili tako visoko stopnjo tehnološke razvitosti? Za razvoj visoke tehnologije je vendarle nujna uporaba določenih umskih sposobnosti; razčlenjevanje podatkov, njihovo povezovanje v celoto in končno sklepanje, predvidevanje. Vse to je potrebno za razvoj katerekoli znanosti, in teh sposobnosti takratni ljudje niso imeli (vsaj v takšni meri ne, kot bi to bilo potrebno za razvoj tehnologije, katere sposobnosti bi še danes imeli za čudeže).
Zaradi bogastva, blagostanja in pogojev, ki so jih imeli za življenje, lahko o času Atlantide govorimo o pravi zlati dobi človeštva. Legende opisujejo, pa tudi ezoterični nauki potrjujejo obstoj takšne "zlate" dobe (na Vzhodu jo imenujejo sat juga), ko je človeštvo živelo v blagostanju. Hkrati pa naj bi bilo to srečno obdobje tudi čas, ko so "bogovi hodili med ljudmi". Po ezoteričnih naukih so bili "bogovi" v resnici posamezniki, ki so se že osvobodili okov materije: spoznali so svoje notranje bistvo in se zlili z njim. Ti posamezniki - poznamo jih pod različnimi imeni: samouresničeni, osvobojeni, razsvetljeni, prebujeni, mojstri modrosti - so od nekdaj sodelovali in pomagali človeštvu na njegovi poti, vendar nikoli tako neposredno in v tako konkretni obliki kot prav v času Atlantide. Sami ali prek svojih učencev (to so bili tisti redki posamezniki, ki so do neke mere že uspevali vzpostaviti stik s svojo notranjo naravo ter so bili sposobni in pripravljeni pomagati pri delu mojstrov modrosti), so bili vedno ob strani voditeljem takratne družbe, včasih pa so celo sami zasedali najpomembnejše strateške položaje. Na ta način so lahko s svojo modrostjo neposredno pripomogli k vzpostavitvi pravičnejšega reda. Atlantida je bila znana po odlični in pravični zakonodaji, kar v svojih Dialogih pravi tudi Platon.
V življenju je bilo vzpostavljeno stabilno ravnovesje, seveda takšno, ki ga je bilo v danih okoliščinah pač moč doseči. Vseeno pa je omogočalo izgradnjo pravilnejših medčloveških odnosov ter spoštljivega odnosa do drugih kraljestev narave. Takratni človek še ni mogel zares razumeti, da je v ozadju vsega, kar obstaja, ena sama duhovna realnost, en ocean življenja, ena zavest. Vseeno pa je s pomočjo bolj izkušenih duhovnih vodnikov lahko vsaj zaslutil, morda tudi začutil neizmerno širino življenja, ki vse povezuje v mogočno celoto. Z ohranjanjem ravnovesja med duhovnim v sebi in osebnimi življenjskimi potrebami se je lahko približal resnici in vodi življenja ter pil neposredno pri njenem izvoru.
Organizirane so bile posebne šole za vzgojo naprednejših posameznikov. Učenci so s pomočjo pridobljenega znanja, ceremonialov, z uporabo manter in različnih okultnih simbolov pripomogli k vse večjemu vključevanju duhovnih naukov v takratni življenjski utrip. V tem obdobju je bila ljudem prvič razodeta joga predanosti - bhakti joga, s katero so v tistem času naprednejši posamezniki pospešeno evolucijsko zoreli. Lepi in v duhovnem smislu zelo bogati časi so bili to, a pravljična idila žal ni trajala večno.Atlantska civilizacija je zares zacvetela v polni meri, vendar se je sčasoma pokazala tudi slaba stran prevladovanja čustveno-željnega življenja. Če dovolimo željam, da se množijo in bohotijo, se čez čas zgodi, da jih več ne moremo nadzorovati, oziroma da postanemo ujetniki lastnih hotenj. Nič nam ni več dovolj, z ničemer nismo več zares zadovoljni, in da bi dosegli še več, nam je čez čas že vseeno, kaj se dogaja z ljudmi okrog nas, kaj z okoljem, kaj z drugimi bitji narave. Nekateri, sprva redki, nato pa vse bolj številni posamezniki, so zapadli v ta vrtoglavi vrtinec razbohotenih želja. Sčasoma se je v ta namen začelo tudi izkoriščanje okultnih moči. Tako se je postopoma doseženo ravnovesje začelo krhati, ne zgolj v medčloveških odnosih, temveč tudi v odnosu do narave in življenja v celoti. Kot da bi se vse, kar je še do včeraj imelo globok pomen in vrednost, naenkrat znašlo na ceneni razprodaji, kjer nekdo v ozadju vpije: "Naj grabi vsakdo toliko, kolikor zmore, vsakdo naj si utrga kos pogače le zase." Začela se je tekma za lasten košček sveta.
Zaradi nujnosti spoštovanja svobodne volje ljudi pa mojstri modrosti niso mogli neposredno posredovati oz. posegati v razvoj dogodkov. Posledica zlorabe okultnih znanj je bila, da so učitelji svoje vedenje začeli skrivati - to se je preneslo v zaprte kroge in le redki posamezniki so lahko prišli v stik z njim. Čedalje večji pritisk sebičnih, egocentričnih namenov je čez čas te modre voditelje prisilil, da so se morali od takratnih ljudi odmakniti v Himalajo, Ande, Skalno gorovje, v puščavo Gobi in druge ljudem nedostopne kraje, čeprav človeštva niso nikoli popolnoma zapustili.
Z njihovim odhodom se je civilizacija Atlantide začela postopoma pogrezati v morje nepravičnosti, izkoriščanja, nasilja ... vse z namenom zadovoljiti svoje želje in čustvene vzgibe, ne glede na posledice, ki jih bo to prineslo s seboj. Postopoma je začelo cveteti zlo. Visoki civilizacijski dosežki so spričo dogajanj kaj hitro izgubili svoj sijaj.Obdobje Atlantide se je žalostno končalo s strahotno katastrofo, v kateri se je bajeslovni kontinent potopil v morje. Do katastrofe naj bi prišlo, ko je mogočen asteroid, imenovan Karolinski meteor, z vso silo treščil v kontinent. Zaradi nestabilne podlage - oddaljevanje kontinentalnih blokov Starega in Novega sveta povzroča nenehno vulkansko aktivnost na tem področju, s tem pa tudi nestabilnost zemeljske površine - je prišlo do razpadanja kontinenta in do njegovega izginotja v morskih globinah.
Katastrofa je povzročila pravo opustošenje. Kar ni uničil neposredno sam komet s svojo rušilno močjo, so uničili velikanski morski valovi, ki so nastali ob njegovem padcu v morje. Delo so dokončale še dolgotrajne padavine in poplave, do katerih naj bi prišlo po dvigu ogromnih količin pare v atmosfero ob srečanju meteorita z vodno površino in prodoru lave v morje.
Uničenje je bilo tako rekoč popolno, kar je verjetno tudi vzrok tako redkim in pomanjkljivim znanstvenim dokazom o obstoju potopljenega kontinenta. Na osnovi geoloških raziskav in nekaterih arheoloških izkopavanj se predvidevanja o času katastrofe gibljejo nekje med 8 in 12 tisoč leti pr. n. š., kar se ujema s Platonovo zgodbo, v kateri opisuje čas "pred devet tisoč leti".Atlantida je dosegla vrhunec uglašenosti med duhovnim in materialnim življenjem, ki ga je glede na takratno stopnjo razvoja človeka bilo možno doseči. Že to, da so osvobojeni odprto delovali, priča o resnični pretočnosti vedenja in energij iz notranjih globin bivanja neposredno v fizično življenje. A kljub skoraj idealnemu stanju in ravnovesju, sta vseeno osebnostna grabežljivost in egoizem uspela omajati trdne temelje takratnega razvoja in usmeriti krivuljo razcveta navzdol, v propad.
V vsej zgodovini človeštva so se v večjih ali manjših razsežnostih dogajale nekakšne "Atlantide", ko smo zaradi grabežljive egocentričnoti in nespoštovanja celovitosti življenja doživljali podiranje tako prepotrebnega ravnovesja med notranjo vsebino in življenjem vsakdana. A zdi se, da tekma za košček sveta še nikoli ni bila tako izrazita, kot ravno na zaključku tega tisočletja. Izrazito potrošniška družba, ki jo razvijamo, je že po svoji naravi nagnjena k temu, da ustvarja vedno nove potrebe, vedno nove želje in človeka oddaljuje od njegovih resničnih notranjih teženj. Hrup površine, ki usmerja v bleščice materialnih dobrin, v majhne koščke navidezne sreče, je preprosto preglasen. Čeprav s tem celovitost življenja, ki jo je moč doseči le z harmonijo duhovnega z materialnim življenjem, ceframo v nerazpoznavno gmoto, nas to očitno preveč ne skrbi. Vendar bomo na koncu kljub velikemu kosu, ki smo si ga v dolgih letih priborili zase, morda razočarani nad praznostjo svojega vsakdana. Življenje je pač prepolno in prebogato, da bi se ga dalo ujeti v trenutek, ga kupiti ali vzidati kot zidak v svoje posvetno posestvo.
Vendar vse le ni tako črno. Po eni strani sodobni človek vse bolj prepoznava nujnost vzpostavitve ravnovesja z naravo, pa tudi nujnost pravičnosti v medsebojnih odnosih, ki postaja v naprednejših okoljih vse bolj zaželeni standard. Po drugi strani pa lahko z grabežljivostjo, na našo srečo, razceframo le svoje doživljanje sveta in življenja, a Življenja samega se v resnici ne da razcefrati. In v tem je skrito sporočilo za novo tisočletje. Ne glede na to, kakšen je danes naš odnos do sveta, v kolikšni meri smo že izgubili ravnovesje in se čutimo nestabilni, v valove vsakdana ugrabljeni in nemočni, vedno obstaja rešitev. Enost življenja v nobenem trenutku ni izgubljena in omajana, le spet je potrebno vzpostaviti notranje in zunanje ravnovesje. Spet začeti spoštovati sočloveka in sleherno bitje tega planeta, spet prepoznati isto ozadje, ki oživlja cvet, ki žene oblak čez sinje nebo in ki vdahne življenje komaj rojenemu človeškemu bitju. Vzpostaviti takšno stanje, da bo voda življenja tekla tja, kjer je to potrebno, brez ovir.
Izgubljeni, bajeslovni kontinent Atlantida bo še dolgo časa buril duhove redkih resnejših raziskovalcev in domišljijo mnogoštevilnih posameznikov, ki bi se radi dokopali do okultnih skrivnosti ali morda do mogočnega znanja in tehnologije takratnega časa. A tisto, kar se lahko iz zgodbe naučimo, ne potrebuje arheoloških potrditev. Tudi takrat, ko smo prepričani, da so nizkotna hotenja in sebične težnje že za nami, ko smo prepričani, da smo na svoji poti duhovnega zorenja prišli že daleč velja pravilo: Bodi pozoren in previden! Hitro nas lahko zanese. Atlantida je lep primer tega, kaj lahko dosežemo s spoštovanjem celovitosti življenja in kaj se lahko zgodi, če se prepustimo vzgibom, ki ravnovesje rušijo. Odločitev pa je tako ali tako vedno bila in je še vedno v naših rokah.

Zgodbice za naivne, ki nasedajo takim zadevam.

World - spodobi se, da navedeš zraven še vir, od kod si to prepisal in prodal za svoje!

Nekaj v tem stilu:

Vir

ali pa

prepisano iz bloga

ali pa

copy/paste iz

[blockquote]Je kdo sploh prebral celi prispevek?[/blockquote]
Ne

Če bi atlantida obstajala, bi jo z današnjimi tehnologijami že zdavnaj odkrili.

Je kdo sploh prebral celi prispevek?

Ja, pa je vse skupaj en BS.
Vleče ene joge, ki imajo izvor v indiji in podobno.
Pa če pisec misli, da so pošteni in dobri ljudje odšli v himalajo (budistični menihi), se zelo moti. Pametni so, pošteni pa čisto nič.

Pa zanimivo, ni samo Atlantida tk primer..so recimo se Shangrila, Avalon..itd.

Mogoce so pa bila to samo mesta nekdaj zelo razvite svetovne civilizacije?

Teh Fermi paradox.
Aja, pa tudi to, da jih ni na spregled.

Mogoce so pa bila to samo mesta nekdaj zelo razvite svetovne civilizacije?

Beri poudarek.

Verjetno je Atlantida res obstajala. Če je, jo je podobno kot civilizacijo na Kreti zbrisala naravna katastrofa, samo bolj dosledno. Precej zanimiva oddaja je bila na Discovery channelu, ko so 4 ali 5 krajev označili kot možen kraj Atlantide, na koncu pa zakjučili, da verjetno ne pride noben od dosedaj domevnih lokacij v poštev.

Halo!? Valda da obstaja atlantida, sam v Pegasus galaksiji, dooh.

v vsaki laži je nekaj resnice pravi star slovenski pregovor. nekaj je tudi na tem.
lp

kaj če je padel komet na zemljo ter zbrisal civilizavijo iz sveta ?

Če je bil komet res dovolj velik, da bi lahko izbrisal civilizacijo in vse dokaze o njenem obstoju, potem bi mogli bit dokazi o tem kometu očitni, glede na to, da bi se to moralo zgoditi nekje do 50.000 let nazaj.

Tudi Troja je bila nekoč le legenda. Posmeha so bili deležni tudi njeni iskalci vse dokler jo niso odkrili. Link

Zato dajem možnost tudi Atlantidi...

Komet bi potemtakem moral bit precej velik, da bi zbrisal vse sledove, zato bi pustil tudi precej očitne dokaze (tudi če je padel v morje). Ker se je to zgodilo geološko še nedavno nazaj, tudi naravni dejavniki niso mogli zbrisat dokaze tako hitro.

Razen če ni bil ravno velik in je padel direkt v srce civilizacije.

Je kdo sploh prebral celi prispevek?

Jaz vsekakor ne! Dajmo začeti malo paziti na stil in berljivost prispevkov.

Preden začnete brati naj vas opozorim da sem tekst napisal sam s pomočjo spodaj navedenih virov,da me nebi zasipali s kritikami da sem ga s kje skopiral ker na netu ga ni.Spodaj napisana stvar je moja teorija o Atlantidi in stvar imam dokumentirano tudi v kompu,tako da bo nemogoče prevzeti stvar nase.Sem kristjan a sem še vedno objektiven.

MOJA TEORIJA:

Kratek uvod:
Kot je opisal Platon(427-347pr.n.š) v svojem delu Kritias naj bi prebivalci atlantide živeli v miru,sredi visoko razvite tehnike in v sreči.Platon je v svojih 2 dialogih(Kritias,Timaj)s sklicevanjem na egipčanske svečenike poudaril da obstoj celine o kateri govori ni izmišljotina temveč resnica.V dialogu Kritias Platon sporoča še ,da je o atlantidi pripovedoval grški državnik Solon(okoli 640-okoli 559 pr.n.š),kateri naj bi zgodbo o atlantidi bral na potovanju v Egiptu.Platon omenja v dialogih še vojno,katera naj bi 9000 let pred njegovim časom divjala med preb.atlantide in Praatenci,ter pri tem zemljepisno opredeljuje 2 vojskujoči se strani!"eni so živeli to stran,drugi pa onstran Heraklovih stebrov za katere današnji znanstveniki menijo da pomenijo Gibraltar."Atlanti so živeli onkraj stebrov,na raznih otokih na odprtem morju.Za Platona je bila Atlantida običajna celina"razprostirala se je s S na J,imela je gore,reke,jezera in polja.Klub vsemu znanju pa je bila Atlantida zapisana propradu.Platon pove zakaj:"sprva so kralji Atlantide še delovali v skladu z božjimi zakoni.V njihovem duhu sta bili združeni blagost in modrost.Zmeraj bolj pa so začeli vladarji in njihovi podložniki podlegati človekovim poželenjem.S tem so božjo naravo vse celine počasi odrivali v ozadje,zaradi česar je bog oče Zevs sklenil,da bo Atlantido uničil.Propad civilizacije:Nekega dne naj bi Atlantida preprosto postala žrtev naravne katastrofe,potresa.Če je to res,se je potem morala po navedbah strokovnjakov zgoditi gigantska podmorska vulkanska eksplozija,ki je dvignila velike valove ni pokopala Atlantido.Po izjavah Edgarja Caycea so Atlante zaradi njihovega napuha zadele tri katastrofe.Vse tri so lahko napovedali tako daleč naprej,da se je veliko prebivalcev izselilo.Prva katastrofa naj bi se po Cayceu zgodila okoli 500000 pr.n.š.Druga 28500 pr.n.š.Zadnja katastrofa potres,ki jo je imenoval Platon,pa naj bi pripeljala do dokončnega propada civilizacije.

Teorija:
Začnimo lepo z začetka:Platon je lepo zapisal da so preb.Atlantide živeli v miru sredi visoko razvite tehnike in predvsem v sreči,kar zagotovo drži.Platon v dialogu kritias poroča,da je o tem pripovedoval grški državnik Solon,ki je bil takrat na potovanju po Egiptu in naj bi zgodbo bral.Kar pomeni da je moral nekdo zgodbo napisati že veliko pred Platonovim časom najmanj 200 let pred njim.Možnosti sta 2.Solon je lahko knjigo dobil že v Grčiji ali pa jo je dobil v Egiptu pri svečenikih.Pri katerih je med potovanjem tudi bil.Verjetnejša je 2 možnost saj se Platon sklicuje na egipčanske svečenike,ko trdi da je mit o Atlantidi resnica in ne izmišljotina.Sedaj pa zanimiv del:Platon omenja vojno,ki naj bi divjala 9000 let pred Platonovim časom.Bila naj bi med Atlantiddčani in Praatenci,ko zemljepisno določi obe vojskujoči se strani omeni Heraklove stebre ti naj bi pomenili današnji Gibraltar.Kasneje Platon omeni da je bila Atlantida običajna celina.
Meni pa je stvar postala zelo zanimiva šele ko sem se spomnil da sem pred kratkim bral knjigo Resnična podoba boga,katero je napisal Rael( http://sl.rael.org/download.php?view.56 )v kateri opisuje svoje srečanje z nezemljani.Priporočam da si knjigo preberete ker čene polovice stvari od tukaj naprej ne boste več razumeli.V knjigi opisuje srečanje z nezemljanom,ki se imenuje Elohim-kateri trdi da je standardni prevod iz sv.pisma za besedo Elohim napačen,mi besedo Elohim prevajamo kot Bog.V hebrejščini beseda Elohim namreč pomeni "tisti,ki so prišli iz neba"in je množinska oblika samostalnika.Naj povem še to da je veliko stvari oz.skoraj vse povezano s to knjigo in s sv.Pismom.(Kdor še ni prebral teh 2 knjig:Sv.Pismo in Resnična.... ne bo resnično nič razumel,ker je stvar zakoplicirana
Torej ta nezemljan trdi da nas je ustvarilo njihovo ljudstvo.Pred prb.50000-60000 leti.Kot je pisano v Sv.pismu je Bog-Elohim 7 dni ustvarjal zemljo,.Knjiga opisuje kako so nas ustvarjali,kar nas trenutno ne zanima.Ampak stvar je taka,da medtem ko so nas oni ustvarjali smo mi dosegli že tako visoko raven da smo kmalu presegli njihivo raven.Zato je vodstvo iz tega planeta od koder so prišli naši stvaritelji zashtevalo da nas uničijo da jih ne bi ogrožali.Tuki se klapa vse skupi.Na zemlji je delovalo več skupin,ki so nas ustvarjala in vsaka je med seboj tekmovala katera bo dosegla boljš izdelek(človeka).Najboljše stvaritve je imeli skupina ki je delovala na območju Grčije in egipta,zato je hotela svoje stvaritve zaščiti pred uničenjem.In tuki je vse povezano z to knjigo Platonom in Sv.pismo.V svetem pismu je omenjen vesoljni potop in Noe naj bi zgradil ladjo da je lahko plul nad vodami kot je omenjeno v sv.pismu in kakor je omenjeno v tej knjigi.Namreč ladjo je zgradila tista raziskovalna skupina,ki je delovala v Grčiji da je lahko rešila svoje izdelke.V sv.pismu piše da je ladja plulal nad vodami...kar pomeni da ni plula po vodi ampak nad njo torej lahko sklepamo da je to raketa ali vsaj kakšno letalo.Ko so se umirile radioaktivne padavine so se vrnili na zemljo.Nato so spet delovali v miru a ker so se znanstveniki preveč družili z ljudmi in so podlegali človeškim poželenjem,jim je domači svet od stvarilteljev prepovedal vrnitev domov in spet so ostali na zemlji,kar je napisal tudi platon"ko pa je od boga izvirajoči del bitja začel zaradi več 0 x in pogostega mešanja s smrtniki slabeti in je prevladala človeška plat,niso več mogi ohraniti svoje sreče in so se izpridili.Zato so stvaritelji poslali na zemljo še neke stvaritelje,ki so pomešali jezike med seboj da ni bilo več enega samega kakor prej ampak da so bili različni in da so se morali ljudje sami znajti in se združiti med seboj.Kot sem že povedal naj bi v območju Grčije bilaa raziskovalna skupina,ki je najbolje ustvarila človeka in tam je bil rojen tudi Platon.
Atlantida po mojem mnenju ni bila na zemlji ampak je Atlantida dom naših stvariteljev.Platon omenja da je potekal boj med Atlantido in Praatenci.Kar se ujema s tem da so nas stvaritelji hoteli uničiti zaradi naših skšnjav,ki so tudi v sv.Pismu omenjene.Heraklovi stebri so po mojem mnenju neko ozvezdje ali meglica na našem nebu kar se bo dalo ugotoviti tako,da bom poiskal grški oz.hebrejski prevod za Herklove stebre in pogledal na zvezdno karto,ki je bila v uporabi ko so bili stari grki še živi,če sploh še obstaja.Platon piše tudi o tem da je bila atlantida navadna celina.Jaz bi besedo celina zamenjal z besedo planet.Piše da je imela gore,jezera,reke,potoke,polja...vse kar ima planet.Ko platon omenja da so bili tisti bojevalci z onega kraja Heraklovih stebrov poseljeni po otokih,bi besede otoki ravno tako zamenjal ali z planeti ali z velikimi galaktičnimi ladjami.Platon omeni da je bila celina,katero sem že prej omenil večja od Libije in Azije skupaj torej ravno prav veliko za majhen plane !!
Mnenja sem tudi da nas stvaritelji niso ustvarili samo na Zemlji ampak da je tudi na Marsu kaj podobnega.Mogoče je da so se znanstveniki,ki so delovali na območju grčije z svojimi izdelki zatekli na Luno da bi se skrili pred Atlantidčani,tista peščica,ki je ostala na zemlji in preživela napade pa so postali Grki.
Zaključek:
Platonovi deli Kritias in Timaj se ujemata z svetim pismom in z knjigo Resnična podoba Boga.
Domnevam da so Atlantidčani-Elohimi,ki so nas ustvarili in so na drugem planetu kot je omenjeno v knjigi.
Strinjam se z Cayceom da so bili na znanstvenike sproženi 3 napadi in zadnji,ki je pokončal tiste osebe v Grčiji,s čimer se ne strinjam da jih je popolnoma pokončal saj menim da so se tisti znanstveniki zatekli ali na Mars ali na Luno.In peščica ki je ostala na Zemllji so postali Grki.
Seveda je zato v tem obdobju opažati mogoče vedno več NLP-jev.
Mislim da imamo resnico pred očmi...in sedaj se bom lotil s pisanjem knjige.
Teorija o Atlantidi


Viri:knjiga Skrivnosti davnine
knjiga Resnična podoba Boga http://sl.rael.org/download.php?view.56
sv.pismo

Teorija ni dokončno izpolnjena!!!

Prepovedano je vsakršno prekopiranje in uporaba teorije brez pisnega dovoljenja avtorja:Tadeja Vetriha

Teorija napisal dne:26.dec.08
Tadej Vetrih

... ki, kateri... se bomo kdaj naučili uporabljati pravilno?

Ne, to kar trdiš ti, ni mogoče.

Bellatrix> Če bi bil deležen krajšega pojasnila bi bil tudi vesel ;).

Gulf of Mexico @ Wikipedia

Asteroid, ki bi potencialno lahko naredil krater velikosti mehiškega zaliva, bi bil velik približno 50km v premeru. Takšna telesa so bila v našem osončju "na voljo" le pred več kot štirimi milijardami let.

Iatromantis> če naj bi dosegli naš nivo tehnologije, kje so njihovi Černobili in Fukušime?

Mene pa zanima, kaj od naših Černobilov in Fukušim je takšnega, da bo čez tisoč let kogarkoli motilo?

atlantida je
Santorini @ Wikipedia

msjr> Kakšna legenda, čez 1000 let po moje še vedno ostanki sarkofaga.

Ja, jasno, tudi ostanki ljubljanske vzpenjače bodo.

amigo_no1> Mogoče kaj takega

Tisti krater je v premeru manj kot 200km, kar ni dovolj za Mehiški zaliv, ki ima v povprečju premer skoraj 700km.

Immanuel Velikovsky @ Wikipedia

Planet Earth has suffered natural catastrophes on a global scale, both before and during humankind's recorded history.
There is evidence for these catastrophes in the geological record (here Velikovsky was advocating Catastrophist ideas as opposed to the prevailing Uniformitarian notions) and archeological record. The extinction of many species had occurred catastrophically, not by gradual Darwinian means.
The catastrophes that occurred within the memory of humankind are recorded in the myths, legends and written history of all ancient cultures and civilisations. Velikovsky pointed to alleged concordances in the accounts of many cultures, and proposed that they referred to the same real events. For instance, the memory of a flood is recorded in the Hebrew Bible, in the Greek legend of Deucalion, and in the Manu legend of India. Velikovsky put forward the psychoanalytic idea of "Cultural Amnesia" as a mechanism whereby these literal records came to be regarded as mere myths and legends.
The causes of these natural catastrophes were close encounters between the Earth and other bodies within the solar system -- not least what are now the planets Saturn, Jupiter, Venus, and Mars, these bodies having moved upon different orbits within human memory.
To explain the celestial mechanics necessary to permit these changes to the configuration of the solar system, Velikovsky thought that electromagnetic forces might somehow play a greater role to counteract gravity and orbital mechanics.

jest10> Je bil tale poba na kakšnih močnih tabletih?

Tabletih, lepo te prosm... Prižgal je incense, sam mal močnejšo različico... Noncense!

jype je 5. feb 2012 ob 15:15 izjavil:

jest10> Je bil tale poba na kakšnih močnih tabletih?

Tabletih, lepo te prosm... Prižgal je incense, sam mal močnejšo različico... Noncense!

In 1963, Professor H. H. Hess, then Chairman of the Space Board of the National Academy of Science, wrote to Velikovsky:
"We are philosophically miles apart because basically we do not accept each other's form of reasoning — logic. I am of course quite convinced of your sincerity and I also admire the vast fund of information which you have painstakingly acquired over the years.
"I am not about to be converted to your form of reasoning though it certainly has had successes. You have after all predicted that Jupiter would be a source of radio noise, that Venus would have a high surface temperature, that the sun and bodies of the solar system would have large electrical charges and several other such predictions. Some of these predictions were said to be impossible when you made them. All of them were predicted long before proof that they were correct came to hand. Conversely I do not know of any specific prediction you made that has since been proven to be false. I suspect the merit lies in that you have a good basic background in the natural sciences and you are quite uninhibited by the prejudices and probability taboos which confine the thinking of most of us.
"Whether you are right or wrong I believe you deserve a fair hearing.

Bellatrix> Poraja pa se mi tudi vprašanje, s kakšno gotovostjo lahko trdimo, da je bil Kolumb prvi Evropejec, ki je stopil na Ameriška tla.

Saj nihče tega ne trdi.