Forum » Znanost in tehnologija » Nanotehnologija
Nanotehnologija
Thomas ::
Univerzalni implant, ki outsourca vsako mentalno funkcijo.
NoUse4AName ima zgleda prav, ko napoveduje kakšnih par desetletij prometa s to zadevo. Ne pa midva s cmanom.
Razen seveda ... hehe ... če bo naslednji korak od implanta hitro narejen.
Večino dela bo tako ali tako narejenega samo leto do dve pred TS. Imamo še nekaj časa!
NoUse4AName ima zgleda prav, ko napoveduje kakšnih par desetletij prometa s to zadevo. Ne pa midva s cmanom.
Razen seveda ... hehe ... če bo naslednji korak od implanta hitro narejen.
Večino dela bo tako ali tako narejenega samo leto do dve pred TS. Imamo še nekaj časa!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
NoUse4AName ::
Meni se je zdel tisti vmesnik v Minority Report zelo dober. Koliko vem tudi delajo na taksnih stvareh, ker je taksen vmesnk idealen za 3D desktop. Mogoce bos rabo kake rokavice, samo resno pa dvomim da bos mogel stat pred ekranom 
bradek ::
Na cebitu 2004 so imeli podobno zadevo z rokavicami pri T-Mobile stantu... zanimivo. V povojih sicer... pa pomoje ne kej prevec uporabno... zgledal je pa vseeno kul :)
BigWhale ::
Hm, 'virtual glove' sort of je bil narejen ze precej casa nazaj, uporabnost tega pa vprasljiva... ;)
ce si kaj takega mislil...
ce si kaj takega mislil...
nicnevem ::
"....Molecular nanotechnology is coming soon—almost certainly within 20 years, and perhaps in less than a decade...."
Upam da imajo prav, ker js kr nekam neučakan postajam, ko pomislim kaj vse nas čaka v prihodnjih letih...
... no, čez 20 let bom pa že star ata - delal bom namreč že 40 krog okrog sonca
,...upam torej na tisti del "less than a decade"
Upam da imajo prav, ker js kr nekam neučakan postajam, ko pomislim kaj vse nas čaka v prihodnjih letih...
... no, čez 20 let bom pa že star ata - delal bom namreč že 40 krog okrog sonca
,...upam torej na tisti del "less than a decade" Thomas ::
Smalley je brezveznik z Nobelovo nagrado. Taki so.
Da bluzi, je jasno iz tega, da mi živimo. Mi smo žive priče možnosti nanotehnologije.
Da bluzi, je jasno iz tega, da mi živimo. Mi smo žive priče možnosti nanotehnologije.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Peptide synthesis in ribosomes is mechanosynthetic. The synthesis of ATP in ATP Synthase is a mechanosynthetic process. Most complex enzyme syntheses are mechanosynthetic.
Smalley pa trdi, kako mehanosinteza ni možna.
Zdej je vprašanje samo:
Če Smalley res to trdi in če je zgornji citat pravile. Oboje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
nevone ::
>Imo ma Smalley kr močne argumente...
Katere argumente pa? A tiste, da je vse skupi bau-bau? Vsi, ki PRETEŽNO kritično opozarjajo na nevarnosti in govorijo o nemogočem, se niso nikoli resno ukvarjali z znanostjo ali pa niso uspeli dojeti njenega bistva.
o+ nevone
Katere argumente pa? A tiste, da je vse skupi bau-bau? Vsi, ki PRETEŽNO kritično opozarjajo na nevarnosti in govorijo o nemogočem, se niso nikoli resno ukvarjali z znanostjo ali pa niso uspeli dojeti njenega bistva.
o+ nevone
barbarpapa1 ::
Dober večer, dekleta, fantje in alieni.
Sam dogajanja na področju nanotehnologije ne spremljam ravno preveč natančno, prazaprav samo preko te teme in pa tukajšnjih člankov (Prvič sem se srečal s podrobnejšo predstavitvijo vizije v članku iz Scientific American-a leta 1996 (Avgustovska številka)).
Imam par vprašanj. Opominjam pa Vas, da vsa vprašanja izvirajo iz moje "mehanicistične" predstave nanostrojev (assemblerjev), pravzaprav popolne funkcionalne preslikave sedanjih robotov (manipulatorjev) v nanomerilo. Nimam težav okoli ležajev, pravzaprav izgledajo, da so nanoležaji blizu idealom, kot si jih strojniki predsavljamo, torej praktično brez trenja. Prav tako sem mneja, da se potreba po ločljivosti takšnega mehanizma drastično zmanjša, čim manjši je tovrsten mehanizem. To temelji na tem, da v materiji na nivoju atomov le-ti niso pozicionirani na poljubnem mestu v prostoru, temeveč na precej točno določenih mestih. Je pa kup drugih odprtih vprašanj in sicer:
1. Computing. Brez drastičnega zmanjšanja računalnikov (kvantni procesorji), ki vodijo tak mehanizem so takšni stroji imho praktično neizvedljivi. Sedanji roboti so možni samo zaradi mikroporcesorjev, torej so njihove kontrolne enote zanemarljivo majhne napram celotnim strojem. Pri današnjem stanju procesorske tehnologije bi lahko zadeve v nanosvetu izgledale tako, kot da bi robota velikosti mehanizma švicarske ure vodil z računalnikom velikosti enega eniaca.
2. Napajanje. Kako bodo zgledale pogonske enote takšnega stroja? Kakšno obliko energije bodo uporabljale? Kako jo bomo (energijo) pripeljali do pogonskih enot?
3. Feedback. Vsi roboti imajo in najverjetneje potrebujejo povratno zanko. Kako bo izgledala tovrstna senzorika in prenos signalov?
4. Komunikacija. Če želimo spreminjati makrosvet z nanoroboti, jih moramo uporabiti veliko število naenkrat. Da pridemo do želenih rezultatov, moramo omogočiti komunikacijo le-teh med seboj. Kako?
5 Nadzor. Ali ne potrebujemo pri tako ogromni mreži robotov nek nadzorni center (server?), ki vodi to tolpo do tega, da pridelajo želeni rezultat?
Lahko pa, da imam popolnoma zgrešene predstave o nanotehnologiji....
Pa lahko noč Vam vsem...
LP
Jože
Sam dogajanja na področju nanotehnologije ne spremljam ravno preveč natančno, prazaprav samo preko te teme in pa tukajšnjih člankov (Prvič sem se srečal s podrobnejšo predstavitvijo vizije v članku iz Scientific American-a leta 1996 (Avgustovska številka)).
Imam par vprašanj. Opominjam pa Vas, da vsa vprašanja izvirajo iz moje "mehanicistične" predstave nanostrojev (assemblerjev), pravzaprav popolne funkcionalne preslikave sedanjih robotov (manipulatorjev) v nanomerilo. Nimam težav okoli ležajev, pravzaprav izgledajo, da so nanoležaji blizu idealom, kot si jih strojniki predsavljamo, torej praktično brez trenja. Prav tako sem mneja, da se potreba po ločljivosti takšnega mehanizma drastično zmanjša, čim manjši je tovrsten mehanizem. To temelji na tem, da v materiji na nivoju atomov le-ti niso pozicionirani na poljubnem mestu v prostoru, temeveč na precej točno določenih mestih. Je pa kup drugih odprtih vprašanj in sicer:
1. Computing. Brez drastičnega zmanjšanja računalnikov (kvantni procesorji), ki vodijo tak mehanizem so takšni stroji imho praktično neizvedljivi. Sedanji roboti so možni samo zaradi mikroporcesorjev, torej so njihove kontrolne enote zanemarljivo majhne napram celotnim strojem. Pri današnjem stanju procesorske tehnologije bi lahko zadeve v nanosvetu izgledale tako, kot da bi robota velikosti mehanizma švicarske ure vodil z računalnikom velikosti enega eniaca.
2. Napajanje. Kako bodo zgledale pogonske enote takšnega stroja? Kakšno obliko energije bodo uporabljale? Kako jo bomo (energijo) pripeljali do pogonskih enot?
3. Feedback. Vsi roboti imajo in najverjetneje potrebujejo povratno zanko. Kako bo izgledala tovrstna senzorika in prenos signalov?
4. Komunikacija. Če želimo spreminjati makrosvet z nanoroboti, jih moramo uporabiti veliko število naenkrat. Da pridemo do želenih rezultatov, moramo omogočiti komunikacijo le-teh med seboj. Kako?
5 Nadzor. Ali ne potrebujemo pri tako ogromni mreži robotov nek nadzorni center (server?), ki vodi to tolpo do tega, da pridelajo želeni rezultat?
Lahko pa, da imam popolnoma zgrešene predstave o nanotehnologiji....
Pa lahko noč Vam vsem...
LP
Jože
Thomas ::
Lahko ti dam pač svoje IMHOjčke:
> 1. Computing. Brez drastičnega zmanjšanja računalnikov (kvantni procesorji), ki vodijo tak mehanizem so takšni stroji imho praktično neizvedljivi. Sedanji roboti so možni samo zaradi mikroporcesorjev, torej so njihove kontrolne enote zanemarljivo majhne napram celotnim strojem. Pri današnjem stanju procesorske tehnologije bi lahko zadeve v nanosvetu izgledale tako, kot da bi robota velikosti mehanizma švicarske ure vodil z računalnikom velikosti enega eniaca.
Computing je lahko precej majhen tedaj, ko imamo hieve intelligence. Inteligenco panja, ko je prav malo procesorske moči (in inteligence) pri posamezni enoti, teh enot je pa več, zraven si pa inteligenco še vzajemno amplificirajo. Teh primerov je mnogo. En je recim hemoglobin. Molekula zna zgrabiti v enem okolju eno, v drugem pa drugo molekulo. Tako dela naše dihanje, s prav malo computinga. Toliko, kot ga zmorejo vse molekule skupaj. Navsezadnje naši možgani podobno. En nevron ima malo computinga. Šele ko se ojači od milijard podobnih ... zasije.
Kakršnekoli nanostroje bomo imeli, opravljali bodo enostavne stvari, ki zahtevajo malo računske moči. Po molekuli.
> 2. Napajanje. Kako bodo zgledale pogonske enote takšnega stroja? Kakšno obliko energije bodo uporabljale? Kako jo bomo (energijo) pripeljali do pogonskih enot?
Radioaktivni razpad nekega (v naravi neobstoječega) izotopa niklja je dobra rešitev. Sončna svetloba. Oksidacija ... To res ni problem. Molekule našega telesa imajo dovolj energije iz oksidacije ogljikohidratov. Samo iz tega vira.
> 3. Feedback. Vsi roboti imajo in najverjetneje potrebujejo povratno zanko. Kako bo izgledala tovrstna senzorika in prenos signalov?
Ne, če so preprosti. S svojo obliko programirana molekula, v nekem okolju pač naredi preprost task. Milijon preprostih taskov, pa že zgleda kot čudež.
> 4. Komunikacija. Če želimo spreminjati makrosvet z nanoroboti, jih moramo uporabiti veliko število naenkrat. Da pridemo do želenih rezultatov, moramo omogočiti komunikacijo le-teh med seboj. Kako?
Ali pa ne. Spet molekule hemoglobina med sabo ne komunicirajo. Zgrabi kera more odva ali ceodva molekulo.
> 5 Nadzor. Ali ne potrebujemo pri tako ogromni mreži robotov nek nadzorni center (server?), ki vodi to tolpo do tega, da pridelajo želeni rezultat?
Če vnaprej izračunamo kaj je edino možno, se bo to edinomožno dogajalo. Ko se bo prenehalo dogajati, bo poslana druga garnitura nanostrojev. Čisto tako, kot je v biologiji že dolgo praksa.
lp, Jože!
> 1. Computing. Brez drastičnega zmanjšanja računalnikov (kvantni procesorji), ki vodijo tak mehanizem so takšni stroji imho praktično neizvedljivi. Sedanji roboti so možni samo zaradi mikroporcesorjev, torej so njihove kontrolne enote zanemarljivo majhne napram celotnim strojem. Pri današnjem stanju procesorske tehnologije bi lahko zadeve v nanosvetu izgledale tako, kot da bi robota velikosti mehanizma švicarske ure vodil z računalnikom velikosti enega eniaca.
Computing je lahko precej majhen tedaj, ko imamo hieve intelligence. Inteligenco panja, ko je prav malo procesorske moči (in inteligence) pri posamezni enoti, teh enot je pa več, zraven si pa inteligenco še vzajemno amplificirajo. Teh primerov je mnogo. En je recim hemoglobin. Molekula zna zgrabiti v enem okolju eno, v drugem pa drugo molekulo. Tako dela naše dihanje, s prav malo computinga. Toliko, kot ga zmorejo vse molekule skupaj. Navsezadnje naši možgani podobno. En nevron ima malo computinga. Šele ko se ojači od milijard podobnih ... zasije.
Kakršnekoli nanostroje bomo imeli, opravljali bodo enostavne stvari, ki zahtevajo malo računske moči. Po molekuli.
> 2. Napajanje. Kako bodo zgledale pogonske enote takšnega stroja? Kakšno obliko energije bodo uporabljale? Kako jo bomo (energijo) pripeljali do pogonskih enot?
Radioaktivni razpad nekega (v naravi neobstoječega) izotopa niklja je dobra rešitev. Sončna svetloba. Oksidacija ... To res ni problem. Molekule našega telesa imajo dovolj energije iz oksidacije ogljikohidratov. Samo iz tega vira.
> 3. Feedback. Vsi roboti imajo in najverjetneje potrebujejo povratno zanko. Kako bo izgledala tovrstna senzorika in prenos signalov?
Ne, če so preprosti. S svojo obliko programirana molekula, v nekem okolju pač naredi preprost task. Milijon preprostih taskov, pa že zgleda kot čudež.
> 4. Komunikacija. Če želimo spreminjati makrosvet z nanoroboti, jih moramo uporabiti veliko število naenkrat. Da pridemo do želenih rezultatov, moramo omogočiti komunikacijo le-teh med seboj. Kako?
Ali pa ne. Spet molekule hemoglobina med sabo ne komunicirajo. Zgrabi kera more odva ali ceodva molekulo.
> 5 Nadzor. Ali ne potrebujemo pri tako ogromni mreži robotov nek nadzorni center (server?), ki vodi to tolpo do tega, da pridelajo želeni rezultat?
Če vnaprej izračunamo kaj je edino možno, se bo to edinomožno dogajalo. Ko se bo prenehalo dogajati, bo poslana druga garnitura nanostrojev. Čisto tako, kot je v biologiji že dolgo praksa.
lp, Jože!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Phaeton ::
Vidim, da je bila debata o nanotehnologiji že precej živa. Sam sem se registriral šele nedavno, imam pa nekajsvojih komntarjev na starejše in novejše poste.
Vidim, da večini ljudi še vedno ni jasna pretvorba snovi iz ene oblike v drugo. Res je, da dve različni snovi morda nimata enakih molekul, večina molekul pa je sestavljena iz istih atomov v različnih kombinacijah, iz osnovnih elementov-O, C, H..., ki so precej obilni na zemlji.
Glede velikosti nanostrojev - imenuje se sicer nanotehnologija, vendar zato, ker gre za manipulacijo na nano ravni, sami nanostroji pa spadajo bolj v mikro domeno, saj naj bi tudi preprostejši sistemi obsegali po 250 atomov, nadzorne enote pa precej več.
Obenem opažam da nekateri vlečejo stroge ločnice med biološkim in mehanskim. Če natančneje pogledamo ločnice ni, oboje so le stroji, ki uporabljajo različne oblike sistemov za svoje delovanje. Biološki so sicer zaenkrat bolj prilagodljivi, a mehanski jih bodo hitro dohiteli. In nanotehnologija bo to ločnico dokončno zbrisala.
Zanima me, koliko ljudi sprejema idejo, da smo ljudje samo stroji, ki izvajajo svoj program v možganih. Vidim kup trditev, da se AI lahko pokvari, da bo prišlo do napak v programiranju... Saj z ljudmi ni nič drugače, tudi njihov softwer ni brezhiben, potem pa dobiš v najslabšem primeru Hitlerja, Pol-pota in podobne.
Ljudje smo končna bitja, naše možganske povezave so lahko le v končnem številu variacij, zato ni preprek, da bi se prava umetna inteligenca lahko naučila vsega, kar človeštvo ve in je kdajkoli doživelo in storilo. In to v zelo kratkem času.
Mislim, da ni posebnih skrbi, da bi se zaradi večje dostopnosti materialnih stvari porazgubil ves smisel človešškega obstoja. Saj ljudje (upam) ne živimo samo za pridobivanje materialnih stvari, marvec predvsem za povecevanje znanja, za procesiranje podatkov. Pred stoletji je bil tudi najvišji cilj imeti svojo hišo in kravico, pa je bilo potem konec razlogov za življenje? Potrebe se spreminjajo, postajajo bolj sofisticirane, porajajo se nove, ki si jih prej sploh ni bilo mogoče zamisliti...
Veliko je bilo rečeno tudi o zlatu...če bodo nanostroji dostopni vsem tudi zlato ne bo imelo več posebne vrednosti, saj ne bo več pačilno sredstvo ali gsospodarski inštrument za določanje vrednosti stvari. Morda bo nan jegovo mesto stopilo nekaj, kar bo res težko dostopno, npr. transuranski elementi, če seveda obstaja slavni otok stabilnosti.
Za sedaj bo dovolj, drugič pa še kaj več.
That which is not physically impossible is just a matter of engineering.
Vidim, da večini ljudi še vedno ni jasna pretvorba snovi iz ene oblike v drugo. Res je, da dve različni snovi morda nimata enakih molekul, večina molekul pa je sestavljena iz istih atomov v različnih kombinacijah, iz osnovnih elementov-O, C, H..., ki so precej obilni na zemlji.
Glede velikosti nanostrojev - imenuje se sicer nanotehnologija, vendar zato, ker gre za manipulacijo na nano ravni, sami nanostroji pa spadajo bolj v mikro domeno, saj naj bi tudi preprostejši sistemi obsegali po 250 atomov, nadzorne enote pa precej več.
Obenem opažam da nekateri vlečejo stroge ločnice med biološkim in mehanskim. Če natančneje pogledamo ločnice ni, oboje so le stroji, ki uporabljajo različne oblike sistemov za svoje delovanje. Biološki so sicer zaenkrat bolj prilagodljivi, a mehanski jih bodo hitro dohiteli. In nanotehnologija bo to ločnico dokončno zbrisala.
Zanima me, koliko ljudi sprejema idejo, da smo ljudje samo stroji, ki izvajajo svoj program v možganih. Vidim kup trditev, da se AI lahko pokvari, da bo prišlo do napak v programiranju... Saj z ljudmi ni nič drugače, tudi njihov softwer ni brezhiben, potem pa dobiš v najslabšem primeru Hitlerja, Pol-pota in podobne.
Ljudje smo končna bitja, naše možganske povezave so lahko le v končnem številu variacij, zato ni preprek, da bi se prava umetna inteligenca lahko naučila vsega, kar človeštvo ve in je kdajkoli doživelo in storilo. In to v zelo kratkem času.
Mislim, da ni posebnih skrbi, da bi se zaradi večje dostopnosti materialnih stvari porazgubil ves smisel človešškega obstoja. Saj ljudje (upam) ne živimo samo za pridobivanje materialnih stvari, marvec predvsem za povecevanje znanja, za procesiranje podatkov. Pred stoletji je bil tudi najvišji cilj imeti svojo hišo in kravico, pa je bilo potem konec razlogov za življenje? Potrebe se spreminjajo, postajajo bolj sofisticirane, porajajo se nove, ki si jih prej sploh ni bilo mogoče zamisliti...
Veliko je bilo rečeno tudi o zlatu...če bodo nanostroji dostopni vsem tudi zlato ne bo imelo več posebne vrednosti, saj ne bo več pačilno sredstvo ali gsospodarski inštrument za določanje vrednosti stvari. Morda bo nan jegovo mesto stopilo nekaj, kar bo res težko dostopno, npr. transuranski elementi, če seveda obstaja slavni otok stabilnosti.
Za sedaj bo dovolj, drugič pa še kaj več.
That which is not physically impossible is just a matter of engineering.
_marko ::
Obenem opažam da nekateri vlečejo stroge ločnice med biološkim in mehanskim.
Ja, jaz tudi. Eni si predstavljajo nanotehnologijo le kot npr. zmanjšane današnje robote(kar je po mojem napačno).
Sej Hemoglobim je nanostroj/robot! - torej takšne in podobne nanostroje bi mi morali narediti. F@H računa nanostrojčke.
Zanima me, koliko ljudi sprejema idejo, da smo ljudje samo stroji, ki izvajajo svoj program v možganih.
Kar precej tukaj.
Saj ljudje (upam) ne živimo samo za pridobivanje materialnih stvari, marvec predvsem za povecevanje znanja, za procesiranje podatkov.
No, živimo izključno za užitek, do njega pa pridemo na več načinov.(beri: Protokol)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Thomas ::
>> ne živimo samo za pridobivanje materialnih stvari, marvec predvsem za povecevanje znanja, za procesiranje podatkov.
> No, živimo izključno za užitek, do njega pa pridemo na več načinov.
Ja, kdor ne uživa v procesiranju podatkov, v takoimenovanem pridobivanju znanja, tega ne počne. Kvečjemu še zato to dela, ker pa vidi pa ene druge užitke, če se bo pomatral sprocesirat eno dato. Takoimenovano - če se bo učil.
> No, živimo izključno za užitek, do njega pa pridemo na več načinov.
Ja, kdor ne uživa v procesiranju podatkov, v takoimenovanem pridobivanju znanja, tega ne počne. Kvečjemu še zato to dela, ker pa vidi pa ene druge užitke, če se bo pomatral sprocesirat eno dato. Takoimenovano - če se bo učil.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Phaeton ::
Chris Phoenix in K. Eric Drexler sta izdala poročilo, ki razbija mite o grey goo kot največji nevarnosti molekularne nanotehnologije in se osredotoča na nevarnosti, povezane z vojaškimi vidiki in nadzorom nad oboroževanjem.
Jst ::
The National Cancer Institute launches a five-year, $144 million project today to investigate using nanotechnology, the science of building devices on the atomic level, to fight cancer.
usatoday
nice...
usatoday
nice...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
ta_pridna ::
no odgovora še ni blo na prvi strani... glede karbona... mislim, da se gre za fuleren C60...
drugače pa... glede na to, da je na prvih 4 straneh govora samo o biologiji v povezavi s kemijo in računalniki... sem se že ustrašla, da se nanotehnologija nagiba samo k problematiki človeške morale...
v glavnem... nisem zasledila še v tem forumu nanotehnologije na področju izboljšanja določenih materialov... kaj mogoče v tej smeri? opažam, da vas je večina z znanjem biokemije....
p.s.: precej linkov ne dela....
Lp
drugače pa... glede na to, da je na prvih 4 straneh govora samo o biologiji v povezavi s kemijo in računalniki... sem se že ustrašla, da se nanotehnologija nagiba samo k problematiki človeške morale...
v glavnem... nisem zasledila še v tem forumu nanotehnologije na področju izboljšanja določenih materialov... kaj mogoče v tej smeri? opažam, da vas je večina z znanjem biokemije....
p.s.: precej linkov ne dela....
Lp
nicnevem ::
Vesoljc ::
hmm,
čeprav gremo v min, imamo vedno večji max
čeprav gremo v min, imamo vedno večji max
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
drejc ::
V sticky temo Zanimiva predavanja sem objavil info za predavanja na simpoziju za nanomateriale, ki se bo zgodil 24., 25. oktobra.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
Zgodovina sprememb…
- spremenil: drejc ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nanoavto (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8951 (6648) | Feanor |
| » | Nanotehnologija: se bodo dogovorili?Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 2410 (2410) | Thomas |
| » | Narejen prvi nano-motorček...Oddelek: Znanost in tehnologija | 1530 (1058) | Thomas |
| » | Nanotechnology (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 5006 (4371) | Vesoljc |
| » | kamen namesto srcaOddelek: Znanost in tehnologija | 2367 (1401) | Daedalus |