Prehitra vožnja z mojim vozilom, šofer drugi

niti ni policija vključena - poziv je (po 10 mesecih od prekrška) prišel od mestnega redarstva. To kaj spremeni?

Ali ni v primeru SLUŽBENEGA vozila takole:
- če podjetje ne navede voznika, potem kazen plača "odgovorna oseba" - se pravi direktor?

Se pravi ali se plačilni nalog lahko izstavi na pravno osebo (podjetje) ali na fizično osebo (odgovorno osebo podjetja - direktorja)?

Verjetno pa v vsakem primeru (plačnik fizična ali pa odgovorna oseba) "pike" odpadejo...

Dimitrij

Moj primer:
Danes dobim pošto z Medobčinskega inšektorata, kjer mi pooblaščena uradna oseba (navedno njeno ime) izdaja na podlagi 5. odstavka 57. člena Zakona o prekrških plačilni nalog št. xx Navaja se moje ime in vsi ustrezni podatki, naveden je datum ter čas prekrška. Kor pravna opredelitev prekrška-kršitev se navaja a) točka 7. odstavka 32. člena v zvezi s/z 2.odstavek 32. člena Zakona o varnosti cestnega proemta (URL RS, št. 56/2008, 58/2009).
Globa je 80EUR (polovična 40EUR).
Pravni poduk je naveden, da lahko vložim zahtevo za sodno varstvo (v dveh kopijah) v osmih dneh pri prekrškovnem organu.
Dodaja se opis dejanskega stanja (na kratko namesto 40 v naselju bi naj vozil 47 km/h). Kot dokaza se navaja sliki samodejnega merilnika hitrosti znamke Multiradar C.SC3... s serijsko številko xxx. Sliki sta dve. Obe sta ČB. Prva prikazuje avto v celoti, tablice razpznavne, ni pa razpoznavna oseba ki vozi. Druga slika je slika registracijske tablice.

Zdaj pa k dejstvu: Avta nisem vozil jaz, sem pa njegov lastnik. Avto je pravi in tudi ukraden ni bil. Navedenega dne v času ki se navaja sem bil v službi (za kar lahko priložim urno prisotnost, ki jo vodi podjetje in jo lahko sprintam kadar hočem). Kdo je vozil vem (od dveh voznikov v družini že ni kaj veliko za ugotavljati kdo je to). Menite naj se pritožim in navedem da pač nisem mogel voziti kakor navajajo, ker sem bil na delovnem mestu in predložim izpisek urne prisotnosti. Če prav razumem mi ni potrebno navajati kdo je vozil (z imenom in priimkom) temveč navedem da je nekdo iz sorodstva vozil (kdo pa ne vodim evidence kdo kdaj vozi).
Moram dejanskega krivca obdolžiti ali naj o tem bom kar tiho? Na drugem forumu (posvečen avto tematiki) sem bral mnenja, naj kazen preprosto plačam in se ne ubadam s tem, ker lahko plačam polno vsoto in še dodatne stroške. Če ne jaz - pa oseba ki je prekršek dejansko storila.

Kaj menite vi?

Ali velja, da če ne bodo našli krivca, bom moral plačat kazen kot lastnik vozila?

DOOM_er je 6. nov 2010 ob 13:23 izjavil:

ja

Hmm, od kdaj pa to?

DOOM_er: preberi celo temo.

Doom ne nakladaj. Če boš dokazal, da nisi storil prekrška, ker si bil v času prekrška fizično na drugem koncu slovenije, bo policija uvedla postopek proti neznanemu storilcu. Ker kot priča nisi dolžal pričati proti svojim sorodnikom bo šla zadeva v predal in zastarala.

Odločba ustavnega sodišča je tukaj jasna, svetuje pa, da si kot stranka v postopku proaktiven, kar pomeni, da sam dostaviš papirje/kontakte prič, ki dokazujejo, da nisi vozil. Pazi na roke, 8 dni hitro mine in je to to.

Njegova izjava z tvojo pritožba nima nič. Pritožbo moraš napisat ti, ker tebe bremeni prekršek. Njegova izjava pa je lahko priloga, ki dokazuje resničnost tvojih navedb. Če bo povzročitej znan in bo krivdo priznal, se bo seveda postopek proti njemu izpeljal. Ker gre za tujega državljana mu seveda ne morejo nič dokler ne pride nazaj v Slo. Ko bo prišel nazaj se pa hitro lahko znajde pred sodnikom za prekrške.

Še 1x prebrati dotični člen, pa bo vse jasno:

Odgovornost lastnika vozila

233. člen

(1) Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

(2) Če je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba.

Zanimivo, kdaj pa je padla? Ker sem bil enkrat v enakem štosu z MOL-om.

Edit: našel 2008 je bilo.

Edit2: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?...

Kot kaže, zadeva ni padla na US, še vedno mora biti obd. aktiven:

Težo posega je treba ovrednotiti tudi z vidika teže dokaznega bremena. Iz zakonskega besedila izhaja, da obdolženec ovrže domnevo, če dokaže, da prekrška ni storil. Praviloma se bo skliceval na alibi, vendar zgolj zatrjevanje alibija ne zadošča. Če bo želel v postopku uspeti, bo moral za svoje trditve predlagati dokaze. Izpodbijana določba ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška, temveč lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga, da predloži razbremenilne dokaze. Ko take dokaze predloži, mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali z njimi izkazuje razumen dvom glede domnevanega dejstva. Če tak dvom izkaže, izda sodišče sodbo, s katero postopek zoper lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila ustavi (5. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1). Izpodbijane določbe ni mogoče razlagati tako, da se obdolženec razbremeni zgolj v primeru, ko z dokazi prepriča sodišče, da ni storilec prekrška. Težo dokaznega bremena je treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti, ki med drugim zahteva, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni dokazana, obdolženca oprostiti (načelo in dubio pro reo).(11) Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom milejše sredstvo. Prenos dokaznega bremena na obdolženca v navedenem obsegu po presoji Ustavnega sodišča zato ne pomeni prekomernega ukrepa.

25. Glede na navedeno prvi odstavek 233. člena ZVCP-1 ni v neskladju z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave.

Looooooka je 9. nov 2010 ob 09:34 izjavil:

Am...to je ze znan izgovor.Vsi, ki jih je do sedaj radar slikal ponavadi lepo napisejo pritozbo, da niso vozili...in da se za sorodstva ne rabijo "zatozit".Dovolje je pa tudi ce napises, da delas v firmi z n-zaposlenimi in da kljuc pc puscas na steni in da je na voljo komurkoli bi ga pac rabil(ti ga lepo vrnejo do konca delovnega casa).
V novem prometnem zakonu pa baje tud ni nic takega, kar bi tole spremenilo.

A ti izgovori dejansko funkcionirajo?
Potem lahko vsak, ki ga ujame radar napiše pritožbo in se izogne kazni.

Edit: Dodal zadnjo poved.

Z astonom sva v končni fazi citirala isto odločbo:)


Inagodei, tisto je sklep, treba je prebrat še obrazložitev. OBa z astonom svajo citirala.

Izraz padla je mogočemalo preoster, ampak dejstvo je, ni več avtomatizma, ki je bil postavljen z zakonom. Namreč zakon je preložil dokazno breme v celoti na lastnika vozila, kar pa je v nasprotju z domnevo o nedolžnosti.

Bistvena razlika v interpretaciji je v tem, da je v skladu z odločbo ustavnega sodišča dovolj, da uspostaviš utemeljen dvom, da nisi ti vozil. ne rabiš pa dejansko dokazat da nisi. V praksi bi to pomenilo, da je dovolj če v pritožbi priložiš potrdilo delodajalca/izpis ur iz katerih je razvidno, da si bil v trenutku prekrška na delovnem mestu. S tem je vzpostavljen dvom, na policiji pa je da preveri resničnost podatkov, zasliši morebitne priče itd. Po stari interpretaciji bi moral ti dokazat,da si dejansko bil v pisarni in nisi ravno takrat skočil na kavo ali podobne neumnosti.

Mogoče večini to deluje minorna razlika, samo v sodni praksipa sta to zelo različne stvari.

Škoda da razpravo peljemo v smer, o sposobnosti in nesposobnosti sodnikov, ker nebuloz in osebnih blodenj (s tem ne mislim tebe direktno) je na forumu dovolj.

Ustavna odločba je z pravnega vidika bistveno vplivala na potek pritožb in kazni. Namreč predto interpretacijo je bil lastnik dolžan, da nedvoumno dokaže svojo nedolžnost. To je pomenilo, da je bil dolžan praktično preveriti vse dokaze in na sodišču braniti njihovo verodostojnost.
Po tej odločbi pa je dovolj da vzpostavi dvom v njegovo krivdo.

Razlika je po eni strani v kvaliteti dokazov, kot si se izrazil. Torej dokaza lastnik vozila ne rabi preverjat, niti dokazovat njegovo verodostojnot. To je po novem naloga tožilca, da morebitne dokaze ovrže oziroma ugotovi dejanske okoliščine.
Druga stvar, ki se pri tem spremeni, pa je vezana na sam postopkovni proces. Po starem namreč ni bilo dovolj, da si vložil verodostojno pritožo, temveč si jo moral na sodišču tudi dokazovat. Moral si bit aktiven udeleženec skozi celoten proces. In če nobena stran ni mogla očitno dokazat svoj prav si bil avtomatično kriv. Sedaj pa je dovolj, da si aktiven v fazi pritožbe. Tisto sekundo, ko sodišče prizna, da obstaja dvom v tvojo krivdo in odpre postopek, pa velja domneva nedolžnosti. Tako, da če v postopku nobena stran ne uspe dokazati svoj prav si oproščen.

Če seizrazim v številkah. Recimo, da se pritoži 100 ljudi. Po starem bi v praksi 20 ljudi nedvoumno plačalo kazen, 20 bi jih dokazalo svojo nedolžnost. Preostalih 60 pa ne bi moglo nedvoumno dokazati svoje nedolžnosti in bi bili defakto krivi. Po ustavni odločbi pa bi se tudi teh 60 spoznalo za nedolžne, saj so vzpostavili dvom v svojo krivdo.

Kot sem rekel je na papirju zadeva minimalna v praksi pa je bistvena. Se pa strinjam, da bi morali to že v osnovi drugače postavit.

Gre namreč za dilemo med ustavnimi pravicami. "Po eni strani nas je država dolžna varovati pred ravnanjem, ki nas ogroža - prometni prekrški. Po drugi strani pa posega v domnevo o nedolžnosti in individualno odgovornostjo."*

Seveda ostaja odprto vprašanje ali so prometni prekrški defakto tako nevarni, da je treba tako ostro poseči v ustavne pravice.

Trenutno stanje je po mojem mnenju sicer ustavno sporno, po drugi strani pa je praktično precej uporabno. Če namreč te določbe ne bi bilo bi vsi primeri v katerih se kršilca ne ustavi na licu mesta defakto padli, ker ne bi bilo osnove, da se pošlje kazen. Namreč, pred to spremembo je postopek zgledal takole. Avto je bil slikan, lastnik je dobil položnico. V pritožbo pa je napisal: "Nisem bil jaz, če hočete da plačam mi to nedvoumno dokažite." V takih okoliščinah je bolje prodat stacionarne radarje, nepravilnega parkiranja pa praktično ne bi bilo možno kaznovati.

*citirano z strani http://www.pravozatelebane.com/kazniva-...

St235 je 9. nov 2010 ob 16:50 izjavil:

Škoda da razpravo peljemo v smer, o sposobnosti in nesposobnosti sodnikov, ker nebuloz in osebnih blodenj (s tem ne mislim tebe direktno) je na forumu dovolj.

Jah - četudi misliš mene zgolj indirektno, nisem preveč vesel, da tole vidiš kot nebuloze in osebne blodnje. Tukajle ne gre kar za eno interpretacijo, kjer bi bila narobe postavljena vejica ali pa recimo sodna praksa še ne bi bila znana, pa bi se en sodnik odločal tako, drugi drugače... Resda sem popolni laik s področja prava, ampak resno upam, da tole ni nekakšna reprezentativna/običajna sodba Ustavnega sodišča. Oz., da bi tole bila običajna praksa, da se razsoja o takšnih zadevah.

Za božjo voljo, govorimo o domnevi nedolžnosti! Če to pade, potem pade temelj moderne sodne prakse. Kamot se lahko vrnemo v srednji vek na inkvizicijska sodišča. [Na misel pride prizor iz Black Adderja, ko ga obtožijo čarovništva in za pričo pokličejo konja] Kako lahko katerikoli sodnik interpretira nek zakon tako, kot da prelaga dokazno breme na obdolženega oz. da mora obdolženi dokazovati svojo nedolžnost?!?! Seveda, če se pojavijo takšne interpretacije, je Ustavno sodišče dolžno povedat, kako in kaj. Je pa samo po sebi smešno, da Ustavno sodišče ne naloži spremembe dikcije spornega dela, niti ne naloži prestavitve vejice ali vsaj spremembe naglasnega znamenja - ne, namesto tega pove, da so nekateri (očitno nesposobni sodniki) pozabili na domnevo nedolžnosti in so popolnoma spodobno besedilo interpretirali napačno.

Ne vem, kje so tukaj nebuloze in osebne blodnje? Še enkrat: US se je izreklo o interpretaciji besedila, ki ga kasneje ni bilo treba popravljati, in to v tistem delu, ki predvideva osnovni postulat moderne pravne prakse, torej da je breme dokazovanja na strani tožnika in da se v primeru dvoma razsodi v prid obdolženca.

Še enkrat bom rekel, sem laik in ne poznam pravne prakse, ampak če US običajno razsoja o takšnihle osnovnih zadevah, potem je očitno treba razpustiti vsa nižja sodišča, ker so totalno nesposobna. Če sodnik (za prekrške) ni sposoben upoštevati načela in dubio pro reo brez da mu to naloži Ustavno sodišče, potem pač ni sposoben za sodnika.

Se zdaj razumeva?

St235 je 9. nov 2010 ob 16:50 izjavil:

Ustavna odločba je z pravnega vidika bistveno vplivala na potek pritožb in kazni. Namreč predto interpretacijo je bil lastnik dolžan, da nedvoumno dokaže svojo nedolžnost. To je pomenilo, da je bil dolžan praktično preveriti vse dokaze in na sodišču braniti njihovo verodostojnost.
Po tej odločbi pa je dovolj da vzpostavi dvom v njegovo krivdo.

Jah, lej, spet - nisem pravnik, zato ne vem, kako stvari funkcionirajo v praksi. Po laični logiki bi pa rekel sledeče: že pred in tudi po interpretaciji Ustavnega sodišča bi lastnik avtomobila/obdolženi moral veljati za nedolžnega, dokler se mu ne dokaže krivda. Ustava je nekako nad zakoni, zakonska dikcija 1. odstavka 233. člena ZVCP-1 pa ni v nasprotju z ustavo. Gre torej zgolj za napačno interpretacijo sodnika/sodnikov za prekrške, ki so očitno pozabili na načelo in dubio pro reo. Ustavno sodišče je s svojo interpretacijo samo dalo prav tistim, ki so zadevo interpretirali drugače, kot sodniki za prekrške (torej pravilno). 233. člen ZVCP-1 sploh nikoli ni bil neustaven, neustavne so bile interpretacije. Po logiki bi rekel, da če bi se pritožili vsi tisti, ki so bili pred razsodbo US torej po krivem spoznani za odgovorne za prometni prekršek, bi vsak posamezen pritožbo dobil.

St235 je 9. nov 2010 ob 16:50 izjavil:

Razlika je po eni strani v kvaliteti dokazov, kot si se izrazil. Torej dokaza lastnik vozila ne rabi preverjat, niti dokazovat njegovo verodostojnot. To je po novem naloga tožilca, da morebitne dokaze ovrže oziroma ugotovi dejanske okoliščine.

Spet obvezen disclaimer: IANAL, ampak: IMO to ni po novem naloga tožilca, ampak je to njegova naloga že ves čas, samo šele sedaj jim je "užgalo", da so delali neustavno. Dikcija zakona se ni spremenila. Interpretacija pa sploh nikoli ne bi smela biti sporna, če bi sodniki za prekrške upoštevali eno najbolj osnovnih načel moderne pravne prakse.

Sodnik mora razsoditi po zakonu, IMO pa ravno v tem primeru ni bilo nobene dileme. Sodniki za prekrške se ne morejo izgovarjat, češ da jim je zakon nalagal izdajanje obtožilnih sodb oz. plačilnih nalogov. US jasno pove, da 233. člen ni v nasprotju z ustavo, da je napisan korektno (ni ga treba spreminjat), vendar pa se ne sme pozabiti na temeljno načelo pravne prakse. Ravno to je največja blamaža celotne zgodbe! Če bi bila dikcija zakona po razsodbi US spremenjena, bi se sodniki za prekrške lahko izgovarjali, da so v preteklosti dokazno breme nalagali lastnikom/obdolžencem, ker je tako zahteval (sicer neustaven) zakon. Vendar temu ni tako: 233. člen je v celoti kul.

Kul niso samo sodniki, ki so svojo strokovnost nekje izgubili, ko so uvedli inkvizicijske procese dokazovanja nedolžnosti.

St235 je 9. nov 2010 ob 16:50 izjavil:

Gre namreč za dilemo med ustavnimi pravicami. "Po eni strani nas je država dolžna varovati pred ravnanjem, ki nas ogroža - prometni prekrški. Po drugi strani pa posega v domnevo o nedolžnosti in individualno odgovornostjo."

V resnici te dileme ni, tako kot je ni pri bistveno hujših prestopkih zakona, npr. pri kaznivih dejanjih. Država ti ne sme prisluškovati brez ustrezne odredbe, brez sodniškega naloga ti nihče ne sme vstopat v stanovanje, brez dokazov ti nihče ne sme izreči obsodilne sodbe... Pa bi lahko celo debato toliko zbanalizirala, da bi rekla, da so umori, ropi, posilstva in podobna kazniva dejanja ravno tako ravnanje, pred katerim nas je država dolžna varovati in da smo zato v dilemi, ali dovoliti nepooblaščene vstope v stanovanje in prisluškovanja - pač v dobro družbe.

Ampak ne, ustava je jasna: stanovanje je nedotakljivo, ravno tako pa je obdolženi/obtoženi nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže; breme dokazovanja je pa na strani tožnika.

Kje tukaj vidiš kakršno koli dilemo? Jaz vidim zgolj in samo nesposobnost sodnikov za prekrške in razsodbo US berem kot potrditev tega: ker dikcija zakona ni bila spremenjena, se US očitno strinja s tem, da je zakon ustrezen in da so sodniki za prekrške nesposobni.

St235 je 9. nov 2010 ob 16:50 izjavil:

Seveda ostaja odprto vprašanje ali so prometni prekrški defakto tako nevarni, da je treba tako ostro poseči v ustavne pravice.

Mnja... Kako lahko en zakon poseže v ustavne pravice, če to ni predvideno že v sami ustavi? Kako lahko v katerem koli primeru preložiš dokazno breme na obdolženca/obtoženca? Saj ravno to je bistvo mojega ranta - ne moreš, nikakor: krivdo obdolžencu dokazuje tožnik/tožilec, obdolžencu pa za oprostilno sodbo zadostuje zgolj vzbuditev zadostnega dvoma v svojo krivdo. P E R I O D. Da mora o tem sodnike za prekrške poučiti Ustavno sodišče, je precej velika blamaža - nebuloze in osebne blodnje gor ali dol!

Imagodei, pozabljaš, da je bil vmes spremenjen zakon ;-) in bistveno spremenjena tudi kritična določba.

Imago, US se je s kritično določbo ZVCPja ukvarjalo dvakrat.

Najprej je (delno) razveljavilo 215. člen ZVCP ( OdlUS); zakonodajalec je člen nato "popravil".

Nato se je US še enkrat ukvarjalo s kritično določbo, tokrat 233. člena ZVCP-1 (ki vsebinsko ustreza popravljenemu 215. členu ZVCP) in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo ( OdlUS).

"Štekaš" čist prav, le nekaj geneze si preskočil. Pravilno kritiziraš zakonodajo, ne pa vedno tudi sodnikov ;-). Čeprav je še danes težava (zaradi česar redno bentim), da nekateri sodniki (vsaj na okrajnih sodiščih) 233. člen še vedno razumejo kot izvirni 215. člen.

black ice je 9. nov 2010 ob 12:08 izjavil:

Looooooka je 9. nov 2010 ob 09:34 izjavil:

Am...to je ze znan izgovor.Vsi, ki jih je do sedaj radar slikal ponavadi lepo napisejo pritozbo, da niso vozili...in da se za sorodstva ne rabijo "zatozit".Dovolje je pa tudi ce napises, da delas v firmi z n-zaposlenimi in da kljuc pc puscas na steni in da je na voljo komurkoli bi ga pac rabil(ti ga lepo vrnejo do konca delovnega casa).
V novem prometnem zakonu pa baje tud ni nic takega, kar bi tole spremenilo.

A ti izgovori dejansko funkcionirajo?
Potem lahko vsak, ki ga ujame radar napiše pritožbo in se izogne kazni.

Edit: Dodal zadnjo poved.

Em ja.Vecina ljudi ne pise pritozbe.Tisti, ki ocitno za to luknjo vejo pa grejo in posljejo pritozbo.Tko da je se zmer boljse ce te dobi stacionarni radar kot pa policaj(ta te ustavi in identificira).Jst jih ene par poznam, ki so poslali tako pritozbo in niti eden izmed njih ni bil kaznovan tako da zadeva ocitno deluje(oz spet ponavljam...ne vem kako je z novim zakonom).

Verjetno si dobil poziv kršitelju, da se izjavi?

Kako je lahko potni nalog izdan nate in ti NE voziš?

Službeno vozilo lahko uporabljaš samo z veljavnim potnim nalogom. Če si sopotnik je to na potnem nalogu jasno napisano. Druga zgodba pa je praksa in če podjetje ne komplicira kdo vozi njihove avtomobile potem to ni problem.

Pri plačilnem nalogu ti ne pošiljajo dodatnih dokazov, zamo sklep in položnico. Bo pa do predložitve dokazov prišlo v primeru zahteve za sodno varstvo.

Kako je sedaj s tem? Foter vozi prehitro moj avto. Slika ga radar, slika je nejasna. Kazen pride na lastnika vozila. Se še da palmuditi v smislu: "nisem vozil, familije pa nerabim bremeniti"? Primer je hipotetičen. Vprašanje pa resno.

To ni spororno, ker Dejansko ni vozil lastnik(vozil je foter). Torej dokazilo je. Kako pa naprej? Zatožiti papija ali ne?

@Sims,

kaj pol, a je primer hipotetičen, ali ne?

Daj, preberi si vsaj zadnji 2-3 strani teme. Smo že vse povedali.

@imagodei

Ja je :) (če bi napisal, da gre za prijatelja, bi bilo še bolj hecno):D.

Resno. Dejansko me zanima, kaj se zgodi, ko ti s pričo dokažeš, da si bil pri(na) njej. Recimo pri(na) punci v tistem času. Ker dejansko nisi vozil. Sedaj, kako postopajo dalje? In v primeru, da pa ne gre za papija, da gre za prijatelja, ti pa pač rečeš, da ne veš kateri od družinskih članov je vozil. To me zanima. To nisem našel v temi. Prekršek je bil storjen, denar se mora pobrati, od koga? Sedaj lastnik vozila odgovarja za le tega ok. Denaro kažen še razumem, da se zvali na lčastnika, kaj pa pike? Da je sploh prišlo do zaslišanja priče, si seveda prej dal pritožbo na kazen, ki je bila pisana nate. Ter si navedel, da seveda nisi vozil(kar dejasko nisi). Upam, da sem razumljivo napisal kaj me muči ...