Raziskava PISA poteka že od leta 2000, v najnovejšo izvedbo pa je bilo vključenih 760.000 dijakov iz 91 držav. V primerjavi z minulo raziskavo iz leta 2022 so se dosežki globalno poslabšali. Nekaj držav je trendu kljubovalo. Litva, Slovaška, Turčija, Dominikanska republika, Gruzija, Makau, Črna gora, Katar, Tajska, Združeni arabski emirati in Urugvaj beležijo izboljšanje rezultatov. Najuspešnejše države so Estonija, Japonska, Južna Koreja, Singapur, Tajvan in Velika Britanija. Žal je globalni trend negativen.
Bralna pismenost je globalno strmoglavila na 466 (leta 2012 je znašala 501), naravoslovna pismenost na 486 (leta 2009 je znašala 506), matematična pa na 469 (leta 2009 je znašala 502). V poročilu sicer niso neposredno predlagali prepovedi uporabe pametnih naprav v šolah, so pa tovrstne distrakcije povezali s poslabšanjem rezultatov. Zanimivo je, da se je socialna vrzel zmanjšala, ker so se dosežki otrok z boljšim socio-ekonomskim položajem poslabšali bolj kot dosežki deprivilegiranih otrok.
V Sloveniji je slaba zlasti bralna pismenost fantov, medtem ko pri matematiki velike razlike ni. V naravoslovju so dekleta nekoliko uspešnejša. Pri naravoslovni pismenosti so slovenski dijaki in dijakinje dosegli 484 točk (leta 2022 pa 500 točk), pri matematični pismenosti 460 točk (leta 2022 pa 485 točk) in pri bralni pismenosti 445 točk (leta 2022 pa 469 točk). Slovenski dijaki so prvikrat zgolj povprečni pri naravoslovni pismenosti, pri drugih dveh kategorijah pa podpovprečni v državah OECD.