Zdravniška in odvetniška zaupnost

Zdravo,

zadnjič sem gledal nadaljevanko Boston Legal, kjer so imeli en zanimiv primer. Pacient je svojemu psihiatru zaupal, da načrtuje umor svoje žene, ta pa zaradi poklicne molčečnosti ni mogel ukrepat oz. je šel do svojega odvetnika, s katerim sta napletla celo sceno...

Se mi je zdela obravnavana tematika zelo zaj***na, pa me zanima, kako je pri nas to urejeno? Če bi recimo svojemu osebnemu zdravniku med zdravljenjem ali psihiatru zaupal, da načrtujem umor svoje žene ? (ne, da bi jo v resnici imel)... Ali pa, da sem oropal banko, da sem nekomu prerezal vrat, posilil neko žensko...? Ali pa, da sem odgovoren za neraziskan rop pred 10 leti, v katerem sem npr. prodajalca za celo življenje naredil invalida?

Ali je psihiater kot zdravnik v takšnem primeru zavezan k poklicni molčečnosti, ali je dolžan kaj prijavit na policijo? Zgoraj sem izbral tudi različne primere, npr. v nekem primeru šele načrtujem zločin, v drugem primeru je bil zločin že storjen. Ali to kaj vpliva? Ali je kaj pomembno, ali je bila žrtev zločina fizična oseba (npr. posilstvo), ali pa je bila oškodovana banka (rop banke)?

Pravniki, a bi lahko malo na to temo povedali...?

Samo, če prideš z zjebano glavo k zdravniku, bodo tud policijo poklical, če je šlo za pretep.

Zato pa tudi Soprano uporablje fore kot "We had a cup of coffee!" == "We broke his arms and drove over his legs with my SUV!", "We had a nice conversation!" == "I broke every single tooth in his yaper!", ...

Če ti poveš dohtarju da naklepaš umor svoje žene ti verjetno ne more nič. Samo pove policiji ta pa potem pazi, da ne narediš kakšne neumnosti. Saj pa ja ni to minority report?