Rupel bi "uravnotežil" Hrvaško

Osebno so mi sicer Ruplijade že prav tragikomične, samo tip me vedno znova preseneča - e v zadnji objavi o slovensko-hrvaških odnosdih, objavljeni na spletni strani MZZ je pozval njihove medije k bolj objektivnemu poročanju...bah. Očitno se je uravnoteževanjska iniciativa odločla, da bo po (skoraj) končanem delu doma uvedla internacionalo...

Obenem pa me seveda zanima, ali je res delo MZZ-ja, da v primeru lastne impotence objavlja neke "teze" na svoji spletni strani, namesto da bi reševalo težave tam, kjer se rešujejo (na področju diplomacije, namreč - kar pomeni pogajanja, ne pa enostransko objavljanje "srčnih izlivov" na lastni spletni strani)? A nas more določeni minister s svojimi pisateljskimi težnjami res sramotit pred celim svetom?

V glavnem - Rupl naj se skine, ker to pa res ne vodi nikamor več

Še povezane povezave:

Ruplove "teze"

Delo 1

Delo 2

Odziv Hrvaške - je popolnoma primeren (če si sposodim citat z Dela):


Jutarnji list je še posebno oster glede navodil hrvaškim medijem, naj bodo bolj objektivni. »Ko je govor o novinarjih, pa poziv, naj mediji stanje prikazujejo 'objektivno', spominja na neke druge čase, ko se je vedelo, kdo določa, kaj je objektivno,« piše časopis.

Po malem si drznem predvidevat, da nas Rupsi pripravlja na kak konkretn poraz (v smislu določanja meje) proti hrvaški diplomaciji. Kaj drugega je iz takih potez pač težko sklepat.

Daedalus, še dobro, da se konzikventno oglašaš tudi, ko Drni svoje stresa. In to ne samo na njegovi internetni strani.

Pa dol mi visi za Rupla, da ne bo pomote.

Niti ne vem na kak poraz bi lahko on nas pripravljal. Dejstvo je, da zgubiti nimamo kaj, ker smo itak glede na mejo iz junija 91 več izgubili, kot dobili. Tako, da če se meja prestavi na leto 91 bodo hrvati podirali razne Plovanije in podobno.

Samo v vednost Daedalusu, ki o tej problematiki premalo ve, da bi lahko o tem karkoli sklepal ali domneval.

Daedalus :

Strinjam se s tabo, da je Rupel eden največjih oslov slovenske politike.
Ampak pred časom sem se pogovarjal s prevajalcem iz Bruslja (imena ti ne morem izdati). Pogovor je po par pivih začel teči o slovenski politiki in Ruplu. Tip mi je rekel, da Rupel zelo dosti govori in je zelo cenjen in prepoznaven v Evropi. Baje, da ko je govoril Drnovšek so se ljudje, ki so ostali v dvorani smejali, dosti pa jih je dvorano sploh zapustilo. Po njem pa je bil na vrsti Rupel, ki je govoril oslarije, tako da so naši prevajalci imeli težave, ampak baje, da so ga vsi poslušali. Tip mi je nadalje rekel, da je Rupel Sloveniji veliko pomagal.

Človek je maček diplomacije, kar je potrdil tudi sam s svojim prestopom. Kakorkoli gledaš. Tudi zadnje stvari, ki jih je naredil (uspel prepričati nekatere ljudi v Evropi, da na obmejno vprašanje s Hrvaško gledajo malo drugače) so samo njegova zasluga.

Res je, da Rupel ni načelen! Res je, da Rupel včasih pove (in obljubi npr. sodelovanje slovenske vojske v Iraku) več kot dopušča javno mnenje. Ampak ali niso ravno to lastnosti dobrega diplomata?

Moje mnenje, osebno (ne diplomatsko) ti raje ne bi napisal, ker bi znalo biti rdeče.

Daedalus:

A sma mogoče kdaj krave skup pasla? Če nimaš kaj relevantnega za dodat k tej temi, se iz nje odstrani.

jej, jej, kako lahko je govoriti in kritizirati, ko pa o tebi kdo kaj pove, ga pa nadereš?

Od kje ti potem to da ima vsak svoje mnenje, in se lahko tega drži?

Odkar je Rupel "izdal" neuvrščenost (ker je aktivno hotel v NATO) in potem ko je "izdal" še LDS, brez odobritve zakulisja, kot se to (z odobritvijo zakulisja) počne dandanašnji ... se je znašel na seznamu za "odstrel".

Vsak "družbenopolitično zgrajen" občan se torej po nekem notranjem instinktu spravlja nanj, kadar le more.

RUPELje tako dober, da ga nihče ne pohvali in SE zato POHVALI kar sam. Saj se spomnite ob reševanju Toma Križnarja iz Sudana, ko se je zelo BEDASTO POHVALIL.

OK,arbitraža vse lepo in prav.Ampak Hrvati želijo arbitržo le za morje ne pa tudi za kopno (npr.: Hotiza..) in tukaj je največji problem .

Mhm... in kaksne so moznosti, da dobimo arbitrazo?

Stvar je taka, da jaz enostavno ne poznam dovolj stvari in nevem kako se bo stvar iztekla.
Ampak a je res tako očitno, da bo SLO izgubila?

Ker, če je to res zakaj bi si želeli arbitražo?!
(pa ne trdim, da je to res)

In še nekaj bi bilo treba naredit Hrvatom- ne odidite na Hrvaško morje (jaz ne hodim tja že leta), saj mislim da se Hrvati premalo zavedajo ekonomskih učinkov (pozitivnih) slovenskih turistov.
DOBRA IDEJA POSLANEC PAVLIHA.



P.S.:Soseda je šla lani na Hrvaško morje in kosilo si je hotela privoščiti v resavraciji. Vprašala je v hrvaščini (s slovenskim naglasom seveda) in prostega mesta ni dobila.Njen mož je Italijan in ko je on šel vprašat, je pa bilo prostih mest napretek!!!
TO SAMO POTRJUJE KAKO NAS HRVATI CENIJO!!!!!!!!!!!!!

To je najbolj neumen razlog, da ne bi šel k Hrvatom na morje. Neke brezvezne zamere. Ampak ti kar uživaj svoj dopust v lepotah slovenske obale.

Ja, mene ta odnos tudi moti.

Ampak to nima nobene veze z arbitražo!
Zaradi tega sodišče nebo odločilo Sloveniji v prid.

A mamo koga, ki dejansko bolj pogljobljeno pozna situacijo in lahko argumenirano(kolker pač gre) presodi o možnostih zmage in poraza?

Da bi vsaj eno leto ne bi šli na Hrvaško bi se Hrvati zavedali koliko denarja jim tam pustimo.Pa tudi Hrvaška ni pocni (tako, da tudi ta razlog odpade).Izbire je resdovolj: glej KEKZ!


P.S.:Kekz :):):):):)

Vrjetno imajo naši politki utemeljene strhove glede arbtraže.Zato še in bom mislil da je najboljše "izsiljevanje" Hrvatov. Potem ko bodo tudi oni v EU bo položaj enak kot prej ko ne SLO ne Hrvaška nista bili v EU.

Začetne možnosti so 50:50. Te pa razumem da si v dvomu Hrvati pravijo da bohjo oni mi pa da bomo mi zmagali( kar je logično).

Jst : Kdo ga ima za vse to? Me prav zanima!

Bojim pa se tudi, da bodo Hrvati arbitržo tako upoštevali kot upoštevajo sporazum Drnovšek-Račan_ se pravi je ne bodo.

Heh, arbitražo smo, če me spomin ne vara, najprej hoteli mi.

Imo te.

Kot sem že večkrat zapisal, če bi bil interes, da se meja določi, bi bil ta resnično minoren problemček rešen že davno, prav lahko že leta1991.

Ampak oblastnikom na obeh straneh meje tako stanje, kot je, naravnost odgovarja (večni izgovori, metanje peska v oči, razni borci za xy mejo in ostale igre brez meja), zato se stvari ne premaknejo nikamor. Ne misliti, da so naši kaj boljši od njihovih. Ni prav nobenih razlik.

Se je pa ta lajna: Ne hodite na Hrvaško, letos začela malo prej, kot ponavadi.

Hja, rešitev je precej enostavna: mi ne bomo hodili na Hrvaško smučat, oni pa ne k nam na morje, pa smo kvit.

Kar se meje tiče je pa tako in tako vseeno, saj očitno ne eni ne drugi nimamo pojma, kje meja dejansko poteka, na pomoč pa kličemo tretje, ki se bodo o tem odločali na podlagi našega neznanja.

Jype!
Hrvaška in Slovenija zelo dobro vesta kje poteka meja ( saj o tem pričajo zgodovinska dejstva).In tukaj nastane problem, saj če bi si mejo Slovenija in Hrvaška mejo razglagali enako problema sploh ne bi bilo.Da odločitev pustimo drugemu je zelo idalna rešitev, pod pogojem da odločitev mora biti upoštevana.

ma meja naj bo takšna kot je, nej majo hrvati tisto čoravo polovico piranskega zaliva, kot da jih že sami nimajo dost. Pa naj bo hotiza naša. Ostalo bi se pa že dalo nekako zmenit je tako. 50%-50% kajne?

>>>Ampak očitno državi obstajata v vzporednih vesoljih, saj imata obe državi nedvomno prav, meji pa sta popolnoma različni.

V linku, ki sem ga podal, avtor trdi, da se bosta po ključu tega problema reševali še mejni vprašanji Hrvaške z BiH in Črno goro. Zato naj bi bili hrvatje tako trmasti.

V svojem arhivu hranim pismo, ki ga je 21. julija 2001 hrvaški akademik Davorin Rudolf pisal takratnemu predsedniku hrvaške vlade Ivici Račanu. Temeljito ga je ukoril zaradi parafiranja sporazuma med Drnovškom in Račanom in ga pozval, naj od njega odstopi. To dejstvo poznamo. Zanimivejša in manj znana je utemeljitev. Morska meja s Slovenijo je lahko precedens, piše Rudolf, za morsko mejo z Zvezno republiko Jugoslavijo oziroma Črno goro, kjer že lahko zasledimo zahteve, da bi morala meja v Boki Kotorski potekati po ravni črti od rta Konfin do rta Oštro, tako da bi Hrvaški pripadel samo pas morja neposredno ob obali Prevlake, podobno kot zahtevajo Slovenci v Piranskem zalivu.

To pa ni bilo edino pismo vplivnega Rudolfa takratnemu predsedniku vlade. Malce pred tem, julija istega leta, mu je namreč poslal pismo, katerega vsebina pojasnjuje navedeno. Moramo vzdržati princip črte sredine, v nasprotnem boste odgovorni, da bomo Sloveniji prepustili ne samo morje, morsko dno in podzemlje v Piranskem zalivu in zunaj zaliva do meje z Italijo, oblikovali morsko eksklavo hrvaškega državnega teritorija, ločenega od kopnega, temveč tudi spremenili del morja iz teritorialnega v odprto ali svobodno morje. Cenjeni akademik je vse navedbe knjigovodsko natančno opremil z izračuni kvadratnih kilometrov Jadrana, ki bi pripadli Sloveniji. Pa je imelo to prvo pismo še eno namero, jasno opozorilo, da lahko ista vprašanja odprejo tudi v Sarajevu, Beogradu in Podgorici. Račan je razumel, gre za skrajno nevarna vprašanja, ki jih mora potisniti čim bolj stran.

Leta 2002 je Republika Hrvaška podpisala začasen protokol o morski meji z ZRJ, natančneje s Črno goro, na polotoku Prevlaki. Vprašanja, ki jih je omenjal Rudolf, niso bila obravnavana, za mednarodno skupnost je bila ključna demilitarizacija celotnega območja, takratna vlada v Beogradu je želela predvsem normalizirati meddržavne odnose z Zagrebom. Sedanji predsednik vlade sosednje države Ivo Sanader je 12. januarja letos obiskal Črno goro. Namen, odprtje veleposlaništva. Obisk sem natančno spremljal zaradi enega samega vprašanja. Da, prav imate, bilo je izrečeno. V pogovoru z novim črnogorskim predsednikom vlade Željkom Šturanovićem je Sanader določil - podpisati moramo trajni sporazum o meji na morju. Branko Lutovac, ambasador, navzoč na omenjenem sestanku, je pozneje pojasnil, sledila bodo pogajanja o končni razmejitvi na kopnem in morju, končne rešitve še niso dogovorjene. Ni bilo izrečeno, je pa evidentno, določitev poteka morske meje med Hrvaško in Slovenijo bo pomemben precedens vseh poznejših rešitev.

Hrvaška je že leta 1999 podpisala sporazum o meji z Bosno in Hercegovino, a ga pozneje ni nikoli ratificirala v parlamentu. Junija 2006 je Sanaderjeva vlada zahtevala vnovično preveritev že doseženih rešitev v omenjenem sporazumu. Neustrezna naj bi bila kartografska dokumentacija, s katero se določa morska meja med polotokom Pelješcem in Klekom. Eden izmed takrat sodelujočih bosanskih strokovnjakov je bil v pogovoru zelo neposreden: ker nismo bili strokovnjaki za določitev meje na morju, smo vse delo prepustili hrvaškim kolegom in Hrvaškemu institutu za pomorstvo Split. Nikoli nismo slišali nikakršnih pripomb, do zdaj. Da, leta 2006 je postalo pomembno tudi vprašanje, ali ima tudi BiH pravico do dostopa na odprto morje ter pravico razglasitve suverenih morskih pasov. Vse peripetije okoli brezkompromisne odločitve hrvaških oblasti o gradnji novega mostu na polotok Pelješac ter definiranja pravic v Luki Ploče so prav posledica preprečevanja odgovora na to temeljno mejno vprašanje.

Prvega oktobra 2003 je takratni hrvaški premier Ivica Račan v pismu svojemu slovenskemu kolegu Antonu Ropu napisal, da je Hrvaška ekskluzivna naslednica sporazuma o delitvi epikontinentalnega pasu med Italijo in SFRJ iz leta 1968. Na podlagi te domislice, katere avtor naj bi bil hrvaški predsednik Stipe Mesić, bi se vsa vprašanja pomorskih, morskih in podmorskih dobrin Jadranskega morja reševala le med Hrvaško in Italijo. Znotraj tega je treba interpretirati tudi Mesićevo intervencijo, da pravzaprav ne vidi razlogov za slovenski protest, saj je morska meja definirana. Ne, prehod Dragonja je zgolj začasna kontrolna točka, meja na morju pa nikoli, niti v nekdanji SFRJ, ni bila določena. Sloveniji nihče ne more odvzeti atributa, da je tudi pomorska država.

Komentatji?

Naredil bi tisto, kar se bo najbrž tudi zgodilo. Najprej arbitraža, ki jo bomo (predvidoma) dobili. Če je hrvatje ne bodo spoštovali, potem odrekanje podpori za vstop v EU.

In kot sem že pisal, politiki, ki govorijo da je arbitraža dolgotrajen postopek imajo prav, saj se je treba kot prvo zmeniti za predmet arbitraže, arbitra ... In že pri predmetu nastane problem, saj Hrvati želijo arbitražo le na morju Slovenci pa tudi za kopenske meje...