Fasada

Kolikor vem zakon doloca debelino samo pri subvencijah. Nobeden ti ne more predpisevat debelino fasade oz. ometa, saj je pri vsakemu drugace naceloma. Sploh ce govorimo o financiranju. Ce pa racunas na subvencije drzave pa je resda predpisana mislim da najmanj 14cm stiroporna fasada, za volno pa ne vem.

Manj kot je slisat zvonenja, boljse je. Slisi se pa tko da ne mores falit ce je spodaj odstopilo os zida. Ce je kje odstopilo, odbij stran tistie dele in namesto njih nalepi isto debelino stiroporja da dobis isto ravnino kot je sedaj. Potem pa se cez pac kolikor bos imel debelo fasado.

Samson je 22. okt 2011 ob 12:27 izjavil:

Kolikor vem zakon doloca debelino samo pri subvencijah. Nobeden ti ne more predpisevat debelino fasade oz. ometa, saj je pri vsakemu drugace naceloma. Sploh ce govorimo o financiranju. Ce pa racunas na subvencije drzave pa je resda predpisana mislim da najmanj 14cm stiroporna fasada, za volno pa ne vem.

Ne le za subvencije, tudi za projekte novogradnje ali večje renovacije, kjer rabiš GD. Predpis se nanaša na lambdo in debelino, da pač dosežeš predpisano izolativnost. Za povprečni fasadni EPS je to 12cm, IIRC.
Sicer res lahko daš manj (v primeru dela po GD to pomeni da nisi gradil skladno s projektom in ti načeloma nadzorni ne bi smel podpisat žegna), a razlika je zgolj v ceni stiroporja in drobiž pri okenskih policah.
Grušt, lepilo, mrežice, vogalniki, odkapniki, podporni profili, ostali pritrdilni material, zaključni sloj.... vse to je enako tako za 2 kot za 20cm.
Razlika v stiroporju med 8 in recimo 14cm pa je koliko? Jurja-dva? Če stane cela fasada 20k?

Ok, sem precenil zadevo.
Ampak ene 15k pa pride (sicer odvisno od velikosti bajte, jasno... Recimo 50EUR/m^2), tudi police (ki jih moraš menjat) nanesejo, pa še kak skriti cukrček... Pa napušč se dostikrat obdela skupaj s fasado, .... Fasade pač ne delaš za 5 let, ali pač?

Sem malce pobrskal, vsak dodatni cm EPS nanese nekih 0.7EUR po kvadratu, pa naj si vsak zračuna za svoj primer.

MadMax: Odlicno nastudirano in opravljeno - kakor vedno :O)
Drugace pa mislim da se cene motajo tam okrog 33-35€ z materialom po kvadratu. Tukaj odstejemo material 10€ po m2 za debelino 10cm stiroporja. Ostalo je delo, hehe.

BTW: povprecna hisa stane 10-12 tisoc ojrov.

se spomnim da je nekdo pisal na temle forumu, da jo je sam naredil za okoli 5k. rabiš pa najprej natančna navodila, kako delati. delavci vzamejo vsaj polovico. torej če praviš 15k potem če sam delaš bi se dalo za 7k.

Saj tu nekje te pride material, tako kot je že Samson omenil.
Navodila pa... Imaš vse v tehničnih listih uporabljenih materialov.
Posamezne firme pa imajo tudi že pripravljene specifikacije kaj in koliko česa rabiš.
Če si torej sam zbiješ grušt (= gradbeni oder) in imaš par pomočnikov, ki nimajo po dve levi, se da marsikaj.
Edino za sam zaključni sloj je pa le fajn, da najdeš nekoga ki to ne bo počel prvič

kaj lahko kdo poda faktoje k oz lambda za stiropor bel , kameno volno in stekleno volno , npr of knaufa.

zakaj je kamena volna boljša?

Če se pogovarjamo o kakršnikoli vlagi = kamena volna, zadeva je narezana na kvadre tako da so "rasti" od zidu proti zunanjem sloju in ne tako kot smo vajeni pri klasičnih podstrešnih izolacijah. Če se bo napušč obnavljalo z istim materjalom kot bo fasada, glej da bo vmes prekinitev, ker ponavadi streha ne zdrži toliko časa kot fasada. Debelina = zakon + 2 cm.

Da ne odpiram nove teme bom vprasal kar tukaj: V nasem bloku bomo verjetno obnavljali/dodali izolacijo/fasado, pa me zanima kako ste tisti ki zivite v blokih in so vam to ze naredili zrihtali "problem" klim. Kaj mora vsak ki ima klimo poklicat svojega monterja prej da mi jo da dol, potem pa ko je narejeno nazaj gor ali je kako bolj elegantno to reseno?

Hiša ima fasado. Starejšega tipa. Lega je taka, da se bivalni prostori segrejejo sredi zime za 3,5 stopinje ker večji del dneva v ta del hiše sije sonce. Nismo v kotlini. Je precej sončnih dni. Nismo pa ob morju.

Torej me zanima če bi lahko dve stene hiše ki so obrnjene stran od sonca izoliral z 10 cm izolacijske fasade, na ostalo pa samo mrežico in zaključni sloj, da bi dobil v hišo tisto toploto aprila in maja, da mi ne bi blo treba kuriti.

Najprej si izračunaj ali ti debelejša izolacija (ki je seveda dražja) prinese dovolj prihranka.

Zna se zgoditi, da bo zadeva kljub EkoSkladu dražja.

Ne splača se za vsako ceno loviti subvencijo...

20 cm je za novogradnje, za starejše hiše pa okrog 10 cm. Že tako okna zgledajo malo čudno ob 10 cm, pri 20 cm pa še bolj. Sicer tvoja odločitev, ampak če že delaš, daj fasado na vse stene.
Za zaključni sloj daj nekaj kar diha, da ne boš imel preveč vlage v zidu.

Energetika, ti daj na svojo hišo kar hočeš in debelina tudi po tvojih željah. Jaz sem samo svetoval. OP naj izračuna, kaj se mu splača na dolgi rok.
Glede vlage pa imajo mnogi težave po menjavi oken in novi fasadi. Težava je v premajhnem prezračevanju ker nova okna tesnijo, stara pa niso.

Če daješ fasado morajo biti okna na začetku zunanje strani zida.
Seveda ne pozabi na izolacijo "cokla", če ga imaš.
Cene energentov bodo šle samo gor.


Če imaš nova okna, je čisto isti klinc ali so plastična ali lesena, pri obeh variantah je potrebno redno zračiti.

bigbada
http://www.podsvojostreho.net/forum/vie...
http://www.podsvojostreho.net/forum/vie...
http://www.slonep.net/zakljucna-dela/om...

Ne vem kje ste privlekli kameno volno, ki se jo daje prvenstveno okoli dimnika.

Tudi jaz sem že slišal, da naj bi na siporeks šla steklena oz. kamena volna, mi še pa noben ni znal točno povedat zakaj.

fikus_ je 2. jan 2018 ob 12:17 izjavil:

Energetika, ti daj na svojo hišo kar hočeš in debelina tudi po tvojih željah. Jaz sem samo svetoval. OP naj izračuna, kaj se mu splača na dolgi rok.
Glede vlage pa imajo mnogi težave po menjavi oken in novi fasadi. Težava je v premajhnem prezračevanju ker nova okna tesnijo, stara pa niso.

Kaj sem pa jaz drugega napisal, kot da naj izračuna?
Glede vlage imajo težave v starih bajtah le tisti, ki so bili že prej leni z zračenjem in so jih reševala le stara okna z dobesedno centimetrskimi režami. Nova fasada pa nima praktično nič pri tem. Večina izmenjave vlage notri/zunaj se vrši preko zračenja (oken). Mi smo "zadihtani" v bajti s 15cm stiropora in diht okni, brez prezračevalnega sistema, pa niti ene težave z vlago. Ker redno in pametno zračimo.

Tisti kondenz v izolaciji ni tako grozen problem, saj se posuši že v nekaj dneh ugodnejših razmer.

Glede vlage v bajti pa kot sem napisal - 2x/dan naredimo za 2min prepih po (sicer zadihtani) bajti, ob kuhanju redno uporabljamo napo z odvodom navzven in po vsakem tuširanju prezračimo kopalnico. Vlage nikjer niti v sledovih. Pa nimamo centralnega prezračevanja.

Izračun kondenza v izolaciji, notri 22°@60%, zunaj -10° in megla:
- klasika modularc in 15cm stiropora na fasadi. V 90 dneh izredno hudih razmer (kar ni praktično nikoli) nastane v stiroporu dobre 3 deci vode na kvadrat, posuši se v parih dneh toplejših razmer:


- 40cm ytong in 10cm multipor na fasadi. V 90 dneh izredno hudih razmer (kar ni praktično nikoli) nastane v multiporu dobre 8 deci vode na kvadrat, suši se par dni dalj kot v prvem primeru:


Vendar že pri okoli konstantnih 0° zunaj v prvem primeru kondenz ne nastaja več, pri ytongu pa šele pri zunanjih +6°.

Ko sem bil pri svetovalcu za energetske obnove je rekel, če vsakdan dvakrat na dan odpreš okna na stežaj za 10 minut, da se naredi prepih po hiši, potem mogoče ne bo težav z vlago. Drugače pa mi je predlagal vgradnjo rekuperatorjev v vsak prostor, ko se bo na staro hiši dalo izolacijo.

Kamena volna je dovzetna na vlago. Sploh zna bit problem če kje zamaka, saj se prepoji z vodo in izgubi svojo izolativnost pa še vlaži notranjost. Stiropor kot vem je zelo vodo odbojen.
Je bilo pa že dostikrat napisano na forumu. Pri izolirani hiši, brez zamakanja ne boš imel težav z vlago, če le primerno zračiš. Hidrometer je obvezna oprema in vlago moraš držati pod 60%. Nova lesena okna in "posebne" zračne fasade zanemarljivo prezračijo notranjost, edini efekt je primerno zračanje. Težavni znajo bit toplotni mostovi (ki jih ne bi smelo bit, če je dobro izvedena izolacija). Edino poleti zna bit problem regulirat vlago z zračenjem, samo takrat se na srečo vlaga ne kondenzira na stenah.

Dež. Visoke stavbe in kontaktna fasada kličejo po problemih.

Odvisno, kaj želiš.

Res, da se določene karakteristike razlikujejo glede na kvaliteto proizvajalca oz. sistema. Recimo stiropor je lahko povsem navaden ali pa grafiten z izboljšanimi lastnostmi. Isto je lahko mineralna volna. Vedeti moraš, da ni niti vsak stiropor (EPS) niti vsaka mineralna volna primerna za kontaktne fasade. Izdelek mora biti namenjen fasadi, ki jo nameravaš dati.

Bom pisal najprej za stiropor, potem pa mineralno volno:

Izolativnost: dobra - dobra (oboje okoli 0,037 W/mK, spet odvisno od kvalitete posamezne)
Zvočna izolativnost: slaba - dobra
Cena: nizka - srednja
Fazni zamik pregrevanja: zelo kratek - srednje kratek (za fazni zamik velja, da je dobro, da je čim večji)
Gorljivost: gorljiv - negorljiva (za močnejše požare zna biti stiropor neugoden
Kapilarni vlek: zanemarljiv - velik (večja pozornost pri coklu)
Absorbcija vlage: nizka - visoka
Nosilnost: oboje odvisno od proizvoda
Paropropustnost: slaba - zelo dobra (če je kontaktna fasada je ta podatek skoraj nerelevanten, saj je prav fasada največja parna ovira in je treba gradbeno fiziko preverjati za celotno sestavo)

Toliko o teh dveh materialih. Obstajajo pa tudi boljši napr. lesno vlaknene plošče (LVP). Ti pa imajo karakteristike sledeče:
Izolativnost: dokaj dobra (okoli 0,04 W/mK)
Zvočna izolativnost: dobra
Cena: višja
Fazni zamik pregrevanja: zelo velik
Gorljivost: slabše gorljive
Kapilarni vlek: zelo velik (cokel!!)
Absorbcija vlage: visoka
Nosilnost: praviloma zelo dobra
Paropropustnost: zelo dobra
Delovanje: zaradi večjega delovanja je potreben debelejši certificiran sloj fasade.

Za cokel priporočam EPS, ki je za to namenjen (stirocokel). Pomembna je uporaba vseh tipskih vogalnikov in odkapov, skratka strokovna izvedba.

Kako se ogniti vlagi?
1.) Iz nobene strani ne sme zamakati.
2.) Gradbena fizika celotne sestave mora biti narejena tako, da zaradi prehoda vodne pare skozi konstrukcijo nikjer ne sme prihajati do kondenzacije. Za to je potreben izračun s programom za gradbeno fiziko, načeloma pa velja zunaj toplotno izolativni materiali, znotraj ne, ter zunaj paropropustni materiali, znotraj pa manj paropropustni.
3.) vlago ne sme vleči iz tal (niti ne skozi glavno konstrukcijo, niti ne ob dotiku fasade s tlemi oz. z odbojem dežnih kapljic od podlage).

Svetujem večjo granulacijo, saj to skrije napake. Ne uporabljati no-name fasad ter izogib povsem belemu tonu ali pa sploh izogib živim barvam.