Koliko so krivi počasni vozniki?

Spoznali so, da se funkcija verjetnost smrti za pesca v odvisnosti od hitrosti avtomobila zacne strmo dvigovati pri okoli 50km/h.

Poglej, npr., PDF s porocili na strani angleskega prometnega ministrstva. Del porocila pravi:

Conclusions
It was found that, for pedestrians in impacts with
the front of cars, the risk of fatality increases slowly
until impact speeds of around 30 mph. Above this
speed, risk increases rapidly (between 3.5 and 5.5
times from 30 mph to 40 mph).

30mph = 48km/h, 40mph = 64km/h.

BigWhale - Res nisem štopal vsakega giba, ko bom naslednjič v podobni situaciji, bom vklopil vgrajeno notranje merjenje časa gibov. V glavnem gre za to, da tisti čas ko ti še razmišljaš kaj narediti, podzavest že premika roke in noge, v zavest to pride šele po opravljenem manevru. Da ti pride v kri, zaviranje z mašino, moraš enostavno klasično zaviranje odmislit, oziroma ga uporabljaš, kot nekateri ročno zavoro. Ko pričneš to delati vsak dan, na vsakem prevoženem km, ti to postane rutina. Podzavest ima priučene samoohranitvene poteze. Zakaj v paniki med požarom, nihče ne teče proti ognju, pa če prav bi mu to morda rešilo življenje. Samoohranitveni nagon, ti veleva stran in sočasno premika tvoje noge stran, proti oknu, vratam...., če prav je lahko ravno to narobe, saj je morda lažje in skozi ozek pas ognja. Če padeš naprej, boš avtomatsko predse dobil roko ali obe, da se naučiš padati naprej, brez da podzavest reagira, je potrebno kar nekaj vaj in treningov.
Danes so skoraj vsi novi avtomobili opremljeni z ABS zavornim sistemom, ki ti ob določeni hitrosti omogoči zaviranje v določenih prevoženih metrih. Z uporabo motorja in menjalnika, to zavorno pot, brez mučenja motorja z lahkoto prepoloviš. Problem je samo v tem, da povprečni voznik v kritični situaciji, tega ne naredi, temveč zavira na polno v brzini s katero vozi. Razlika med dobrim in povprečnim voznikom je samo v tem, koliko situacij je v podzavestni reakciji.
Nekdo, ki se ni nikoli resnično srečal na drseči cesti (led, razlito olje, prvi dež na gladkem asfaltu), bo ob taki, nepredvideni situaciji, zletel s ceste in odvisno je samo, s kakšnimi posledicami.
Drug voznik, ki se je nekajkrat v taki situaciji že znašel, bo zdrsnil tako, da bo avto čim manj poškodoval ali pa mu bo celo uspelo ostati na cesti, reakcija še vedno ne bo vodena.
Voznik, ki ima take situacije naštudirane v podzavesti, bo peljal, kot da ni nič, saj zadevo pričakuje njegova podzavest, katere reakcije se merijo v tisočinkah sekunde, praktično takoj.
Kako lahko sami treniramo nenadno oviro na cesti. Dobi se precej velike kocke iz mehkih materialov, in se na kakšni nezasedeni cesti, take kocke meče pred avtomobil. Tudi če jo voznik zadane, ni nič hudega, ko pa se navadi reakcij ob kocki, ki pade nekaj m pred avtomobilom in se tej oviri z lahkoto izogne ali ustavi vozilo, je ta reakcija v podzavesti, saj mu ob naletu kocke, ni potrebno več razmišljati. Zimo se lahko uspešno uporabi, za učenje zdrsevanja avtomobila, ustavljanja v takih razmerah, reakcij v ovinku, ko začne avto nekontrolirano drseti..... Praktično se lahko izkoristi vsako vremensko situacijo, prazno cesto, kak urejen opuščen kamnolom z veliko ravne površine......, cel kup situacij se da simulirat, brez ogrožanja kogar koli (to je podobno pri treningu katere koli borilne veščine, ko se pretepaš z namišljenimi sovražniki in dejansko pretepanje na treningu). Če veš kaj delaš in je to kontrolirano, je to praktični trening in ko zadeve obvladaš, jih podzavest po potrebi uporabi, to so momenti, ko si po končanem dogodku, ne znaš razložiti, kaj te je prisililo v pravilno reagiranje, saj je vsega konec, preden ti zavestno najdeš možno rešitev (2-3 sekunde), podzavestni reakcijski čas, je praktično nič, če prav je kakšna stotinka ali tisočinka sekunde. Kdor se je kadarkoli resno ukvarjal s kakšno borbeno veščino ali exstremnim športom, ve o čem govorim.
Povprečni človek tega ne dojema in ne zastopi, da za dobrega voznika, nepričakovanega dogodka ni, tudi nenaden prihod srne, mačke ali otroka, včasih pa tudi samomorilsko razpoloženega kolesarja ne, če je le toliko oddaljenosti, da se da rešit. Če karkoli pade pred avto na 1m, tudi pri hitrosti 10km/h, ne bo nihče ustavil.

Pyr0Beast - Na žalost je bil avto zjutraj na zavornem servisu na Viču, vendar je bilo pri menjavi zavornih paken (zadnja kolesa na Fiatu - bobni), narejena napaka, zaradi katere je do večera, zavorno olje iz sistema steklo v pesek, na katerem je bil parkiran avto, tako da se fleka ni videlo, pod zadnjim desnim kolesom, verjetno pa ne poznaš nikogar, ki bi pred vožnjo z lučjo, pod avtom, pregledoval notranjo stran kolesl.

CaqKa - dobri vozniki vedo kako širok je njihov avto in lahko hitro vozijo tudi na ozki cesti.

amigo_no1 - poleg tega, da je bilo prometa manj (čeprav na regionalkah več, saj so se v tem času zgradile AC), so miličniki dajali poudarek na vzgoji pešcev in kolesarjev, da niso počeli takih neumnosti kot sedaj. Koliko krat sem videl, ko je miličnik nagnal pešca, ki je hotel mimo prehoda za pešce preko ceste, da je moral večkrat ponoviti vajo, varnega prečkanja ceste. Ljudje so sami od sebe, malo bolj pazili nase. Potem pa je prišla zakonodaja, ki daje pešcem neomejeno prednost in ljudje so enostavno pozabili, da za varnost, morajo vseeno poskrbeti sami. Ker se na vzgoji ljudi, ne da zaslužiti kaj dosti, je potrebno sistem, kakršen je, vzdrževati čim dlje, saj to prinese kar nekaj denarja v proračun.

Danes so skoraj vsi novi avtomobili opremljeni z ABS zavornim sistemom, ki ti ob določeni hitrosti omogoči zaviranje v določenih prevoženih metrih. Z uporabo motorja in menjalnika, to zavorno pot, brez mučenja motorja z lahkoto prepoloviš.

Ni res.

darkolord - Preizkusi, potem povej, seveda pa to ne velja za hitrosti, pod 40km/h, kjer zaviranje motorja ne pride do izraza. Poizkusi pri 130, 100 in 90. Zaviranje na polno v 5. ali 6. brzini in zaviranje z motorjem, s pomočjo zavor.
Nad rezultati boš presenečen, seveda vajo ponovi večkrat, da boš ujel moč pomoči zavore.
Sploh pa je to edini način zaviranja, pri hitrostih okoli 200km/h, kjer bi te rad videl, kako boš tiščal bremzo na polno, brez pomoči motorja in kdaj se boš ustavil.

Danes so skoraj vsi novi avtomobili opremljeni z ABS zavornim sistemom, ki ti ob določeni hitrosti omogoči zaviranje v določenih prevoženih metrih. Z uporabo motorja in menjalnika, to zavorno pot, brez mučenja motorja z lahkoto prepoloviš. Problem je samo v tem, da povprečni voznik v kritični situaciji, tega ne naredi, temveč zavira na polno v brzini s katero vozi.

To je bull. Če zaviraš tako, da pedal zavore usekaš na polno, hkratno zaviranje z motorjem ne bo doprineslo h krajši zavorni poti. Še več, lahko celo ugasne motor in ostaneš brez ABS-a. Poleg tega v kritični situaciji potrebuješ obe roki na volanu, ne pa da zraven še šaltaš.

Jap. Usekat moraš z vso silo, da se učinek prenese še na zadnja kolesa... z motorjem tukaj nimaš kaj praskat, ker je pravilno da stisneš sklopko. Ja točno zato, da ti ne crkne motor, ker ti v tem primeru odpove skoraj vsa elektronika. ABS sam ti sicer lahko tudi podaljša zavorno pot, vendar ti omogoči da nadzoruješ avto med zaviranjem in se eventuelno izmakneš oviri...

Na tečajih varne vožnje že dolgo ne učijo več bremzanja z mašino... učijo te da je ob vsaki "nepriliki" bolje stisniti sklopko. Druga stvar je pa da mašina pri dizlaših praktično nič ne zavira...

Druga stvar je pa da mašina pri dizlaših praktično nič ne zavira...

Malo premisli, preden kaj napišeš.

Če si dizelaša zamenjal za bencinskega cvajtaktarja ali pa za dizelaša z povsem zgonjeno mašino z kompresijo v podnu, potem ok.

solatko je 13. jul 2011 ob 15:12 izjavil:

Dizel v dobrem stanju zavira bolje, saj ima praviloma večji navor.

Hmm, zakaj so potem potrebni t.i. retarderji?

Ja, saj to je res ampak ta učinek oziroma fiksno razmerje je najbolj učinkovito, takrat ko ti naenkrat blokirajo vsa štiri kolesa, to pa bi se zgodi samo v primeru da butneš pedal do konca. Pri običajnem pritisku na pedal zadaj ne prideš niti na 75% blokade, kar avtomatsko pomeni manjšo zavorno moč. Jasno ti potem dvigne in recimo še malo odnese zadek pa pade meja blokade in do izraza pride ABS, ampak učinek zaviranja je bil pa definitivno manjši.

Z motorjem se ne zavira v kritični situaciji. Če so zavore sposobne blokirat kolesa, pomeni da svoje delo opravljajo več kot dobro. Blokirano kolo pomeni, da je največja zavorna sila dosežena oz. presežena, če želiš večji učinek moraš uvesti neko zavoro, ki nima neposrednega vpliva na kolesa, to je aerodinamična zavora ali pa spremeniti koeficient trenja med pnevmatiko in cestiščem.
Z motorjem zaviraš po klancu navzdol, ko se prižge na semaforju rdeča luč in si še daleč, preden zaviješ v ovinek,.... v običajnih pogojih skratka.

solatko je 13. jul 2011 ob 14:53 izjavil:

Fantje, ne govorite na pamet, poizkusite in uporabite motor s pomočjo zaviranja (seveda ne na polno) in polno zaviranje, kjer dejansko ne pomaga motor, pomaga pa precej nižja brzina, saj kolesa ne blokirajo tolikokrat, kot v 5. ali 6. brzini.
Zaviralna pot pri 90km/h bo dosti krajša, če bo avto vozil v tretji, kot če je v 5. Vsaj to preizkusite v praksi, predno trdite svoje.

Daj ti razloži, kako je lahko v sodobnem z ABS obpremljenim vozilom lahko razlika med zaviranje na polno v 5. in zaviranjem na polno v 3.??

Zaviranje je pogojeno z zdrsom koles in če se vklopi ABS pomeni, da kolesa optimalno zavirajo torej tik pred zdrsom. Kaj lahko tukaj naredi motor??? A mogoče motor zavira kako drugače kot preko koles????

Edino pametno kar lahko storiš v situaciji ko zaviraš na polno, je da pohodiš še sklopko in obdržiš obe roke na volanu. Tako zagotoviš maksimalno kontrolo na vozilom, ker tudi pri ABS pride lahko do zanašanja na različnih podlagah, ob enem pa preprečiš, da bi crknil motor in bi ostal brez servo volana, zavor, abs in ostalih pritiklin, ki jih imajo avtomobili dan danes. Tako seveda učijo vse šole varne vožnje po svetu. ampak ti kot super men, za katerega fizika evidentno ne velja veš več od vseh ostalih, kot kaže.

BlueRunner: Bistvo je da v momentu začetka zaviranja v sili, čim več zavorne moči neseš tudi na zadnja kolesa. 100% si jo nesel tja, če so ti blokirala istočasno kot prednja (odmisli ABS). Če upoštevaš razmerje recimo 2/1, si nesel 33% moči na zadnja kolesa kar je v tem primeru maksimum.

To ne bo čist držalo, ker se vmes že naredijo izgube. Prvič ker je avto zaradi tega izgubil del kinetične energije, del se jo sprosti v obliki toplote ko se zrak stiska pa tud vprašanje kako v tistem ciklu delujejo ventili (tega res nisem preverjal). Če recimo avto zazna da ne dodajaš gasa, ne menjaš prestave ampak samo zaviraš, potem je možno, da v ciklu, ko bi se moral zrak raztezat že odpre izhodne ventile in del zraka spusti čez izpuh. Za take finte rabiš neko obliko VVT sistema.

Motor z višjim kompresijskim razmerjem zavira manj kot motor z nižjim.

Kar pa ne pomeni, da ima navor kakršnokoli povezavo s tem, ali pa da se solatko ne moti popolnoma (verjetno je tista 2 milijona kilometrov prevozil s samokolnico).

solatko je 13. jul 2011 ob 17:28 izjavil:

Zakaj se prepirate z menoj, vsedite se v avto in opravite domačo nalogo, kot sem napisal zgoraj. Ko boste to izvedli, poročajte o rezultatih. Kdor bo šel v tečaj za rally voznika ali voznika pomembnih oseb, se bo učil še marsikaj drugega, kot v šoli dobre vožnje in bo spoznal, da se da v določenih situacijah zajebat tudi fiziko...

To je pa čisto nekaj drugega! Pri rejliju se vozi tako kot se pač vozi zato, ker si "sam" na cesti. Ne ogrožaš nasproti vozečih ampak samo sebe. Pri varovanju osebe je isto... varuješ nekoga/nekaj, kolateralna škoda te v tistem momentu ne zanima.

Rejli voznik sigurno totalno stolče par avtov v svoji karieri, ker skuša njegove meje. Ampak njemu se to izplača... 10x zmaga, enkrat pa pač leti s ceste. V prometu si tega ne moreš privoščit.

Za preizkus lahko poizkusite tudi iz 5. brzine pri 90, prestavit v 3. in opazujte, kako pade hitrost, brez zaviranja, če pa daste v 2. je pa učinek še večji. V primeru, da boste pri tem manevru, samo rahlo zabremzali, je števec zelo hitro na 20-30

No dej ti pri 90 pohodi bremzo do podna pa opazuj hitrost.

Pyr0Beast je 13. jul 2011 ob 17:07 izjavil:

Brezveze uničuješ pogonski sklop.

Za zavirat so bremze.

Če se prav spomnim je enkrat na Avto Info Brane Kuzmič razlagal kako se pravilno bremza. Če kdo uspe najti video od tega bi bilo fajn... Če me spomin ne vara (kar je možno da me) je pravilno, da stisneš sklopko in bremzo istočasno.
Pri ABS oboje na polno, pri navadnih pa pedal za bremzo do točke kjer kolesa še ne blokirajo. Sicer je ta sweet spot težko določiti sploh v kritični situaciji ampak je pomembno, ker se s tem drastično zmanjša zavorno razdaljo (kot če gume povsem blokirajo).
Z motorjem se ponavadi bremza samo po klancu navzdol in pred npr križišči kjer s tem varčuješ na bencinu in zavornih oblogah.

RejZoR je 13. jul 2011 ob 17:57 izjavil:

Pyr0Beast je 13. jul 2011 ob 17:07 izjavil:

Brezveze uničuješ pogonski sklop.

Za zavirat so bremze.

Če se prav spomnim je enkrat na Avto Info Brane Kuzmič razlagal kako se pravilno bremza. Če kdo uspe najti video od tega bi bilo fajn... Če me spomin ne vara (kar je možno da me) je pravilno, da stisneš sklopko in bremzo istočasno.
Pri ABS oboje na polno, pri navadnih pa pedal za bremzo do točke kjer kolesa še ne blokirajo. Sicer je ta sweet spot težko določiti sploh v kritični situaciji ampak je pomembno, ker se s tem drastično zmanjša zavorno razdaljo (kot če gume povsem blokirajo).
Z motorjem se ponavadi bremza samo po klancu navzdol in pred npr križišči kjer s tem varčuješ na bencinu in zavornih oblogah.

...verjetno da res tako pravi saj isto informacijo podajajo na centru Vransko ki je pod okriljem AMZS-ja (sem bil lani tam).
Demonstrirali smo z testnim golfom bremzanje in nacrtno nekorigiranje ( povzrocen nacrtni slide z rocno pri cca 60km/h) avta na mokri povrsini z bremzanjem s sklopko in bremzanjem brez sklopke (avto zanlasc crknil), kjer se je prikazalo zgolj to, da ko ti avto crkne ne delajo pomozni elektronski sistemi kot so ESP itd. na katere se VECINA voznikov zanasa in prav je tako.
Razlika je bila seveda v prid sklopke saj je ESP avto (prizgan) ostal nekako kontroliran drugega pa bi pac moral sam korigirati (pa ga zanalasc niso)

dzinks63 je 13. jul 2011 ob 18:32 izjavil:

Kako zavira npr veyron, pri velikih hitostih se mu zadaj aktivira dodatna zračna zavora v obliki pokončnega spojlerja, ni nobenega razmišljanja o kakšni dodatni motorni zavori, če bi bilo kaj na tem, bi inženirji to že zdavnaj praktično uporabili v avtomobilih, vsaj v športnih, če že kje pridejo prav dodatne tisočinke sekunde, pa vendar tega ni nikjer, še Adrian Newey kot najboljši konstruktor ni tega nikjer uporabil.

Tovornjakarji ze nekaj casa bremzajo z motorno bremzo (retarder)

KLIK

Tovornjaki in retarderji so samo dodatna zmešnjava tukaj. Zavore za tovornjake so drage, servisi tudi, dodaten strošek pa povzroči, ko je sam tovornjak in njegov voznik v mirovanju, lastnik pa mora to vseeno plačat. Obraba zavor pri tovornjakih je večja kot pri avtomobilih, neučinkovite zavore pri tovornjaku pa predstavljajo večjo nevarnost kot pri avtomobilu. Retarder pa vse te pomanjkljivosti odpravi, kar pa ne pomeni, da klasične zavore niso več potrebne.

Pri reliju ne zavirajo z motorjem da bi se ustavili, cilj njihovega početja je čim hitreje pospešit. Voznik lahko vozi v 5. pritisne na zavoro, zavije, nato pa pospeši, je pa hitreje če prestavi v 4. in drži nogo na stopalki za plin, ob pravem trenutku jo pohodi in gre naprej. Cilj pri reliju je hitrost, če tako prihrani delček sekunde, bo pri 10 takih zavojih prihranil kar nekaj časa.

Dokler zavore niso bile keramične ali iz kakšnega drugega kompozita, so se rado pregrevale, pregrete zavore pa niso več učinkovite (tudi zaradi tega pridejo retarderji še kako prav), lahko pride do deformacije,... zato downshiftanje, revmatch itn itn. Dirkanje je dirkanje, vožnja v službo je povsem nekaj drugega.

Jah ni čist res. Z boljšim bremzam bi kompenzirali ravno to.

Slab odzivni čas + dolga zavorna pot = katastrofa
Slab odzivni čas + kratka zavorna pot = se da še marsikaj rešit

V tem je razlika. Delno pa bi se dal tud mal vzpodbujat folk v predvidevanje. Torej če ob cesti vidiš otroke/spuščene pse, se že vnaprej pripraviš, da bo treba nahitro bremzat če se odloči skočit na cesto, kadar si v koloni gledaš 2 ali 3 avte naprej če se jim prižge tretja zavorna luč (kar pomeni, da veš, da boš moral zavirat še preden dejansko začne zavirat avto, ki je takoj pred tabo), na avtocestah v primeru naglega zaviranja refleksno stisneš vse 4 smernike (če avto še nima emergency brake sistema kjer avto sam vklopi vse 4 smernike kadar močno zabremzaš, presentljivo to folk kar veliko dela kar je pohvalno) oz v primeru, da se moraš sredi ceste ustavit zaradi nekih del oz kolone vklopiš vse 4 smernike dokler nekdo ne pride povsem za tabo nakar jih lahko ugasneš itd itd. Malenkosti, ki ti rešijo pleh in mogoče celo življenje. Tega se mi zdi se folk čist premalo poslužuje in tud v avtošoli se ne spomnim, da bi mi to kdorkoli kdaj omenil, navadil sem se od očeta, ki je tko vozil že odkar pomnim.

RejZoR> Jah ni čist res. Z boljšim bremzam bi kompenzirali ravno to.

Z nižjimi omejitvami bi kompenzirali še veliko več!

RejZoR> tud v avtošoli se ne spomnim, da bi mi to kdorkoli kdaj omenil,

Si mel slabega inštruktorja. Moj je ves čas govoril, da so vsi udeleženci idioti in da moraš vedno pazit na vse, ker sami nase ziher ne bodo, kriv bom pa jaz.

No, mene je naučil da v sredinsko ogledalo pogledam vsake štiri sekunde, v bočna pa pred vsakim manevrom in vmes po potrebi, pred menjavo pasu na avtocesti pa tudi preko B količkov. Ni tolk težko, ko se privadiš.