Burj Dubai in ostale visoke zgradbe

ja, Bionic Tower, predlog oziroma bolje vizija iz leta 1998 z višino 1228metrov oziroma 300nadstropij.
predlog je bil posredovan kitajskim mestom, predvsem Hong Kongu in Shanghaiju vendar ni našel plodnih tal (predvsem zaradi materialov, ki takrat se niso bili izumljeni).

Na zgornji sliki je pravzaprav Bionic Vertical Space:
http://cerveraandpioz.com/bionic_v.htm

Bionic Tower bi bil tale:


Bionic tower bo verjetno kmalu doživel svojo inkarnacijo, če ne v originalni višini, pa vsaj v rahlo znižani. V laboratorijih že poznamo materiale, ki imajo 1000-kratno nosilnost armiranega betona (gre za beton prepojen z nanocevkami), vendar cena še vedno ne dopušča racionalne gradnje.

pravzaprav je to oblika semena, oziroma zelo poldogovatega zaprtega cveta rože

kakih takih stavbah lahko v Ljubljani samo sanjamo.(Zagreb, Sarajevo, Beograd, Skopje itd..)
Obstajajo morda gradbeni načrti za kake nebotičnike vsaj 60, 70, 80 metrov.
Kaki interesntni linki me interesirajo.

pravzaprav je to oblika semena, oziroma zelo poldogovatega zaprtega cveta rože

Hehe o'rly?

> kakih takih stavbah lahko v Ljubljani samo sanjamo.

Sej ze vidis kako delajo, ko se govori, da bi piramido zgradili!

Piramida za moje pojme res nima pri nas kaj početi. Naj si zmislijo kakšno drugačno obliko, ki je bolj moderna oz. futuristična.

Raje bi videl, da tole naredijo, kar si je Plečnik zamislil.

Plečnik je za cajtom... zj se drugačne stavbe zidajo, kot so se tedaj, ko je on živel...

@CWIZO: če bi bla rodnost v LJ večja bi kaj kmalu postale Domžale predmestje LJ

za to bi pa mogla bit ogromna rodnost.

V sloveniji se to verjetno nebo delalo nikoli, saj nimamo zalog nafte, plina premoga, zlata ipd. stvari s katerimi bi lahko na veliko služili in imeli presežek denarja.

v bistvu bi blo treba samo podražat cene zemljišč :)

sem bral študijo, zakaj je ljubljanski nebotičnik v taki bedi - kratek odgovor, cene zemljišč v LJ niso ble nikol tko visoke, da bi se tako visoka gradnja splačala

naslov: Ljubljanski Nebotičnik : denar in arhitektura = Nebotičnik - the skyscraper of Ljubljana : money and architecture
avtor: Zupančič Bogo

moj dodatek pa je ta, da smo slovenci zelo specifičen narod in se selimo izven centra, zarad česar so cene zemljišč višje na obrobjih, kar še pomaga k zbijanju vrednosti visokih gradenj

Super!

glede govora o smiselnosti gradenj na določenih območjih/državah in podobno....

Veliko ljudi se sprašuje, kaj zaenga boga se toliko gradi v Dubaiju in deloma tudi Abu Dhabiju (glavno mesto Združenih Arabskih Emiratov). Po ocenah je v Dubaiju kar 24% vseh gradbenih žerjavov! No, Dubai se tega ni odločil kar tako vsmislu, dajmo zdaj zgradit ene 100 stavb nad 300metrov, postavimo umetne parke kolosalnih razsežnostih, zgradimo en kup otočij na morju etc. V primeru Dubaja je šlo v sržiki za oceno, da lahko na tem prostoru živi 15 milijonov ljudi v blaginji. In kaj zdaj rabimo da bo lahko teh 15 milijonov ljudi živelo? Ja zgradbe ane. In kako narediti čimveč bivalnih enot na relativno majhnem področju (ne pozabimo, da je okoli in okoli Dubaija puščava)? Ja tako, da gradimo visoko. In evo.. rezultat je tukaj.. ena zgradba je večja od druge, ena lepša od druge.. pa še gradnja je poceni (Burj Dubai gradi predvsem delovna sila iz Indije, Nepala itd, ki ne stane veliko). Trenutna populacija ZAE znaša slabe 5 milijonov.. torej.. Dubai se bo gradil, dokler ne doseže svoje prostorske in sociološke omejitve. Preveč ljudi na kupu namreč zmanjšuje blaginjo le teh.

No, tukaj je še ena druga fora... poleg Dubaija si je tako vprašanje glede blaginje postavila še ena država... Avstralija... trenutna populacija je cca 21 milijonov.. ocena števila ljudi, ki bi živeli v blaginji v Avtstraliji je cca 150 milijonov... verjetno ni težko razumeti, kje bo prišlo do naslednjega gradbenega booma.. vprašanje je le koliko časa nas loči od tega.

verjetno ni težko razumeti, kje bo prišlo do naslednjega gradbenega booma

bi rad namignil da naj hitro kupimo parcele v avstraliji?

animacija Burj Dubai:
http://www.youtube.com/watch?v=ITxn_mrPLdQ&mode=related&search=

pa še ena:
http://www.youtube.com/watch?v=iEhpcxXDxsg&mode=related&search=

Sej maš tam drsnik za glasnost

Neki sem čul a l je blo na TV
cene stanovanj naj bi bile primerljive v slo in australiji.
Kaj mi je boljša ideja da šparam za stanovanje v slo ali australiji.
Kaj pa Bosna, tam naj bi bile nepremičnine skrajno poceni?
10.000 EUROV 60 kvadrtov blok 10 nadstropje letnik gradnje 1990.
Cene naj bi še rasle?

no ena lepa za danes:
CCTV Headquarters, Beijing Kitajska [234metrov/52nadstopij/l.2008/405.000m2/600M EUR]

Stavba Kitajske nacionalne TV, ki naj bi bila pripravljena na OI 2008:




še gradnja:




impresivno....

@Mondeo:
>>> V laboratorijih že poznamo materiale, ki imajo 1000-kratno nosilnost armiranega betona (gre za beton prepojen z nanocevkami), vendar cena še vedno ne dopušča racionalne gradnje.

Me prav zanima, kateri laboratorij si je izmislil to neumnost. Laboratorijski testi pokažejo, da ima najboljše jeklo le 10x manjšo nosilnost od najmočnejših (in najdražjih) ogljikovih nanocevk. Poleg tega pa mi lahko razložiš, kako naj bi na tlačne sposobnosti betona vplivale ogljikove nanocevke, katerih tlačne sposobnosti so enake 0.

Narobe. Nosilnost bo kvečjemu dvakrat ali pa trikrat večja od danes najmočnejših betonov.

Hmja, v statiki se operira z večimi "nosilnostmi". Ene so tlačne, druge natezne, pa strižne (torzijske). Nanocevke imajo zelo veliko natezno trdnost, nimajo pa tlačne (podobno, kot navadna vrv).

Čeprav se mi zdi o uporabi nanocevk v gradbeništvu zaenkrat rahlo prezgodaj govoriti. Cena grama nanocevk je zaenkrat večja od cene grama zlata....

Glede tehle bajt - trdnost jim dajejo jekleni profili. Nemogoče je narediti tako visoke betnoske zgradbe, ker je beton enostavno pretežek in spodnje plasti nebi vzdržale pritiska (beton ima prenizko tlačno trdnost). Pa nanocevke gor ali dol.

Se mi zdelo, da je prejšnič pozabil omeniti tale zanimiv stolp, ko je pisal o OI 2008. In ja, na Discovery channel-u je bila zelo dobra oddaja glede tega stolpa. Vredno si jo je ogledat. A se da videt oddajo v digitalni obliki?

Mondeo, ne preveč sanjati o superduper tehnoloških rešitvah, ki bodo mogoče prišle v poštev čez 100 let, raje se omeji na dosegljivo sedanjost. In ogljikove nanocevke bi nekoliko tlačno sposobnost betona povečale samo zaradi prevzema nateznih napetosti, ki povzročajo razpoke v sicer tlačno obremenjenem betonu. Ampak nikakor ne 10x, 100x ali celo 1000x. Tega ni in ne bo.

nanostrukture v materialih bojo še dale boost takim gradnjam. Še bo pestro. Pa sej dandanes itak že beton več ne izdelujejo s pomočjo vode; dajo nekaj boljšega not da je boljši. Je pa še vedno najcenejši material....

Kolizej bo še mal počakal na žalost ... tko je djal Zoki Janković

še mal v ameriko....
Trump Tower, Chicago USA, 415metrov/96nadstropij/l.2008




še gradnja:

>>> eheh, ok... ti pa kaj novga v roke vzam, pa preber kaj se dogaja na tem področju... svet se hitrej spreminja kot ti misliš

Brez skrbi, sem celo faks naredil, pa tudi delam na tem področju, tako da se zame glede novosti v svetu gradbeništva ni treba bati.
Na forumih tipa skyscrapercity (ali iz koder pač te slike pobiraš) pa sicer vidiš vsega in svašta, ampak realnosti ter znanja manjka veliki večini tamkajšnjih članov. Zato pa prihaja do takih stvari, kjer nekdo omeni čudežne nanocevke in so nenadoma v laboratorijih razviti že 1000x močnejši betoni. Larifari.