Je perpetuum mobile možen: Maxwell-ov demon

En tak zelo omejen sistem si postavil. Glede na množico dogodkov bi skoraj moral sistem obravnavati preko verjetnosti.

Če obstaja od 0 različna verjetnost, da ena masna točka preskoči drugo, potem verjetno obstaja tudi neka od nič različna verjetnost, da bo se bo ena točka pojavla preko ničle in potovala vzporedno z neovirano dalje.

->Kako pa to izgleda v neskončnem času (neskončnem metanju kocke)???

Neskončnokrat pade enka, neskončno krat pade dvojka, neskončno krat pade trojka... etc.
Verjetnost, da se bo to vse zgodilo je pa 1.(če je smiselno sploh govorit o tem)

->kar pomeni, da se istočasno zgodi, da pade samo ena 6-ka izmed vseh metov, kakor tudi da pade čisto vsak met 6-ica.

Zakaj istočasno? Sej imaš neskončno časa.

z neskončnostni se igrat je nevarno. Če maš neskončno metov kocke, se v rezultatu skrivajo čisto vsi možni vrstni redi. Notr je tut zaporedje neskončno zaporednih šestic, pa neskočno zaporednih petic, pa neskočno zaporednih etc.

Neskončno minus neskončno je? Neskončno ali nič? :) Al oboje?

Bili,

Svet ki sem ga bil opisal, je originalni svet Newtona z G=0.

Sej jest ne generaliziram, da v realnem svetu bi pa energija poniknila. Sploh ne!

Samo to pravim, da v originalnem Newtonovem, kjer so možne masne točke in je prostor R³ - presenetljivo ponikne!

> Samo za Newtonov svet vemo, da ni ravno najboljši za opazovanje zelo malih ali zelo velikih problemov.

Jasno, da vemo. Toda, ko je Newtonov svet še veljal, brez kvantomehanskih in relativističnih popravkov, pa so tudi že imeli inštaliran zakon o ohranitvi energije, niso vedeli, da sta si sistema v nasprotju. Niso poznali zgornje finte, zgornjega paradoxa. Namreč, da je v strogo Newtonovem sistemu, s predpostavljeno neskončno deljivostjo prostora in časa, z masnimi točkami iz z gravitacijsko konstanto 0, možno narediti (anti)perpetuum mobile.

Če ga v realnem svetu ni, je to drugo. V idealiziranem Newtonovem ga je možno skonstruirati. Očigledno.

(Če pa bi bila gravitacijska konstanta od 0 različna, smo pa v tem primeru v enih mau drugačnih težavah. Če bi bila negativna, bi zadevo razneslo v hipu, če pa pozitivna bi tudi v hipu kolapsirala v svoje težišče - 0. Kar je dodatna zanimivost - za opisani (enodimenzionalni) primer - je težišče levo od vseh točk! Svašta!)

> Idealiziranem! Več ali manj matematični konstrukt.

Sem kdaj kje trdil drugače?

Še danes - nekje do sredine srednje šole, kar pomeni da za celo življene za ene pol ljudi.

Omenijo (mislim vsaj) kvantno mehaniko, in če ne drugega pri modelu atoma omenijo načelo nedoločenosti. Kar se tiče singularnosti pa pojma nimam - tudi ne bi vplivalo na predstavo povprečnega (tudi nadpovprečnega) učenca.

Tisto prvo mislim, da je pomembno za splošno izobrazbo.

Pravzaprav bi v srednjo šolo dal brat Brysona - ja to bi bilo nekaj za popularizacijo.

Ja, kva pa!

Ma nej se kr pove kako je. Itak da je čudno, pa kaj!

Znanost se razvija hitreje, kot jo uspevajo prenašat v šolske programe, da te parafraziram.

Ni toliko problem v znanju profesorjev, ampak v metodah učenja.
Meni se je fizika zagabila, ker so nas učili le formule - brez pravega, real world konteksta.

Tam nekje, ko bo za pozitivno dovolj znanje, ki ga v povprečju imajo dijaki čez eno leto.

Za pozitiven pristop pa potem animacija prfoksa, ne pa prisila. Saj, ko si enkrat izbereš predmete za maturo, jih boš menda ja želel obvladat. Za ostalo pa je prveč faktografije. Vsaj gledam kako gre sedaj mulcu.. :)

Sej so že povedali. Kotališ tiste kroglice, da padejo dol, na tvoj mlinček, ki žene generator. Samo zelo majhen del dobljene elektrike porabljaš nazaj, za dobavo kroglic. Nikoli jih ne zmanjka, ker 1. vedno nadomestiš z 2. itd.

Samo poeleganti še zadevo, pa bo!