Od česa je odvisna barva?

Barva predmeta je odvisna od tega, katere valovne dolžine ta predmet odbija in katere absorbira.

Če odbija vse (vidne) valovne dolžine, je barva bela, če absorbira vse, je predmet črn. Če absorbira vse, razen rdeče, je predmet rdeč. Klorofil odbija zeleno barvo, ostale pa absorbira.... Poenostavljeno gledano.

Malo bolj komplicirano - vsaka snov ima absorbcijski (zvezni) spekter ali pa odbojni spekter.

Klorofil odbija zeleno barvo, ostale pa absorbira....

ravno obratno

darklord:
Gzibret je povedal popolnoma pravilno.
Klorofil najbolj absorbira rdeče in modro, zelene pa ne in jo odbija. In ravno zato je zelen!

edit:typo

"Fotoni iz sonca imajo zelo različne valovne dolžine. Največ je pa jasno "rumenih""

Tega jaz ne verjamem. Sonce je od tu videti rumeno zaradi ozračja. V vesolju je veliko bolj belo.
Ozračje odvzame spektru krajše val. dolžine in posledica je, da prevladajo daljše.

> Sej čist možno, da sem zamešal ;)

He he he, definitivno ja

Sonce seva predvsem belo barvo (oz. kombinacijo vseh barv ki jo opisemo kot belo). Problem nastane ker je clovesko oko bolj obcutljivo za zeleno-rumeni del spektra in manj obcutljivo za rdeci in modro-vijolicni del.

@darko: Barvni filter je "filter" tocno zato, ker filtrira vse razen zeljene kvalitete, v nasem primeru valovne dolzine. Rdeci prepusca (samo) rdeco, rumeni rumeno,...

antonija: zakaj potem recimo UV filter blokira UV svetlobo?

antonija: zakaj potem recimo UV filter blokira UV svetlobo

poznamo prepustne in zaporne filtre. V pogovoru jih uporabljamo smiselno. V tehničnih ali znanstvenih pogovorih bi jih seveda morail opredeliti.

Gledališča ipd.: rdeči filter (prepustni)
UV: UV filter (zaporni)

Pol bom pa takole povedal: zelene ne absorbira Bolje?

'bela' barva ne obstaja, je samo posledica interpretacije naših možganov .
po eni strani je bela mešanica vseh naravnih barv od vijolične do rdeče, vprašanje pa je, kako zastopanost posameznih barv vpliva na 'belino' take bele barve. recimo sončno svetlobo sredi sončnega poletnega dneva nihče ne bo označil za rumeno, temveč za belo. ampak so zvezde, ki so bolj bele od sonca . alpha centauri je recimo precej podobna našemu soncu, pa se ponoči lepo vidi kot rumena zvezda; vega, ki je precej svetlejša, pa je videti izrazito bela.

po drugi strani pa je bela v bistvu nek referenčni 'base-level', prevladujoča barva okolice, s katero potem možgani primerjajo ostale barve.
če recimo ponoči gledaš bel list papirja pod svetlobo navadne žarnice, ga boš še vedno zaznal kot belega, čeprav odbija rumeno svetlobo žarnice.
s tem je povezano tudi to, da imamo sončno svetlobo za belo, čeprav najsvetleje sveti pri ~550nm. in to ni rumena, temveč zeleno-rumena.

@frudi:

po drugi strani pa je bela v bistvu nek referenčni 'base-level', prevladujoča barva okolice, s katero potem možgani primerjajo ostale barve

Jaz bi raje rekel tako: bela je tista svetlobna informacija, ki ima dovolj enakomerno zastopane valovne dolžine na različnih spektrih vidnega dela svetlobe. Nekakšne kontrolne točke so v področju modre, zeleno-rumene in rdeče. Pri bolj zveznih spektrih so lahko odstopanja večja.

ni nujno, da je enakomerno vzdolž celega spektra - potem televizorji ne bi delovali ;-)

glede izjave, da bela barva ne obstaja: stara dilema predvsem slikarjev, pa tudi fizikov, ki so se ukvarjali z barvami in svetlobo - kako pa brez odziva v možganih obstaja katerakoli barva?

Če je barv, ki jih lahk ločimo (nek povprečen opazovalec) nekaj 10 milijonov, potem je bela samo ena izmed njih.

Samo čistim barvam (monokromatskim) lahko pripišemo valovno dolžino. Večine barv ne moremo dobit iz samo ene valovne dolžine.

Poglej npr. zgornjo sliko, ki opisuje spektre za neko svetlobno informacijo: vsaka črtica predstavlja eno monokromatsko valovanje (oz. fotone s več ali manj točno določeno frekvenco). Skupek teh informacij je nek svetlobni dražljaj (seveda, če vpade v naše oko), ki ima med drugim za posledico določen barvni vtis.

kdo pa pravi, da nič ne absorbirajo/odbijejo? pravzaprav se zgodi oboje
na meji med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma, se del svetlobe odbije, del pa potuje skozi (pustimo popolni odboj), od česar se del absorbira v snovi. koliko svetlobe se bo odbilo, je odvisno od razlike lomnih količnikov in vpadnega kota, koliko prepuščene svetlobe se bo absorbiralo pa od absorbcijskega koeficienta snovi.

Jasno! Verjetno

Kakšno zvezo ime že segrevanje teh teles z barvo?

Krivca sta relativna dielektričnost in relativna permeabilnost materijalov, ki sestavljata oz. mejita na odbojno površino. Te dva določata kako se elektromagnetno valovanje odbije in razprši

Odbije in prehaja (manjko do 1 se absorbira), ne pa razprši. Dielektričnost in permeabilnost definirata lomni količnik, ne pa razmerja med odbitim in prepustnm deležem. IMO

Ampak te stvari nimajo kaj dosti skupnega z barvo, so pa nekatere izmed teh lastnosti spektralno odvisne: večina materialov ne odbija vseh spektrov enakomerno...

Hja, zgolj, če zanemariš absorbcijo

kjer pa preostali del spet govori o tem pod kakšnim kotom prehaja preostali del valovanja. Jasno, da manjko do 1 predstavlja absorbcijo.

Če pa se motim, in omenjeni lastnosti vplivata na spekter odboja in (kot je omenjeno) razpršitev valovanja, pa bom rade volje prisluhnil razlagi.

Razsvetli me.

Edit:
delno se mi je posvetilo, da je Blue... govoril o mavrici, vendar to ni ravno ontopic na prejšnja vprašanja.

Ja, jasno. In iz spektralne odvisnosti absorbcije, se da sklepat na frekvenčno odvisnost kappe.

Je pa preskok vsaj ene stopnje fizikalne zahtevnosti - zato mi na začetku ni potegnilo.

Sorry Blue.. Je bila prejšnja debata na drugem nivoju. Je pa na tak način kar težko govoriti o zelenem celofanu.

"lomni količnik definiran s permeabilnostjo in dielektričnostjo"

Zanimivo je, da to velja tudi za elektriko. Hitrost "širjenja elektrike" po žici je tako odvisna od izolacije, ki žico obdaja in ne od same žice. Še več, "električna energija" v bistvu potuje po izolaciji in ne po žici .