Forum » Problemi človeštva » Zakaj je naše šolstvo v tako obupnem stanju kot je
Zakaj je naše šolstvo v tako obupnem stanju kot je
OwcA ::
Danes sem nič hudega sluteč pomagal začetnici pri njenih prvih korakih v prečudoviti svet programskega jezika Python. Za svoj trud sem bil poplačan z zahvalo, ki mi je zagabila slovensko šolstvo:
Prijazno je priložena tudi povezava na nastajajoč učbenik, kjer smo seznanjeni še z nekaj prodrobnostmi, recimo da je to naloga pri predmetu Didaktika računalništva II. Kratko iskanje razkrije, da je to predmet, ki ga na PFMB poučujejo v 8. semestru (4. letnik) v sklopu programa Univerzitetni dvopredmetni pedagoški program računalništvo in matematika.
Kratek oris situacije za tiste, ki vam programiranje ni prva ljubezen. Vprašanja zastavljena v tisti temi kažejo na jasno nerazumevanje programskih jezikov. Že to samo po sebi je vprašljivo, glede na njeno izbrano smer in letnik, ampak pojdimo naprej. Na vsa zastavljena vprašanja odgovori že standardni tutorial, ki je na volje ne le na uradni speltni strani, temveč tudi priložen vsaki distribuciji Pythona.
V kolikor je bil to prevelik zalogaj, smemo pričakovati, da bo nadebudna učiteljica preverila rešitve, ki smo ji jih zaupali na SOUP? Trenutno bi bili takšni upi žal previsoki. Torej za didaktiko računalništva zadostujejo nepreverjeni primeri, ki si jih je na hitro izmislil čisti neznanec brez kakršnih koli referenc kaj šele didaktičnih izkušenj?
Vsaka podstran tega "e-učbenika" (ki je mimogrede realiziran na nižjem nivoju, kot zahtevajo pri predmetu informatika v 1. letniku nekaterih gimnazij) vsebuje vsaj eno resno vsebinsko napako.
Da ne bo pomote, niti slučajno ne krivim mlade dame temveč ustanovo, ki jo obiskuje. Naj se še tako trudim, si ne predstavljam kaj je cilj te naloge. Izdelava "e-učbenika" očitno ne, podajanje vsebin tudi ne. Kaj sploh še ostane? Občutek, da z diplomo v žepu lahko učimo karkoli?
Torej, zakaj sploh vse to sprašujem, za projekt sem dobila temo e-učbenik Python. Seveda najprej sploh nisem vedla kaj sploh je to ;). Zdaj vem vsaj to, da je to programski jezik. Ostalo pa me še čaka v naslednjem letu.
Prijazno je priložena tudi povezava na nastajajoč učbenik, kjer smo seznanjeni še z nekaj prodrobnostmi, recimo da je to naloga pri predmetu Didaktika računalništva II. Kratko iskanje razkrije, da je to predmet, ki ga na PFMB poučujejo v 8. semestru (4. letnik) v sklopu programa Univerzitetni dvopredmetni pedagoški program računalništvo in matematika.
Kratek oris situacije za tiste, ki vam programiranje ni prva ljubezen. Vprašanja zastavljena v tisti temi kažejo na jasno nerazumevanje programskih jezikov. Že to samo po sebi je vprašljivo, glede na njeno izbrano smer in letnik, ampak pojdimo naprej. Na vsa zastavljena vprašanja odgovori že standardni tutorial, ki je na volje ne le na uradni speltni strani, temveč tudi priložen vsaki distribuciji Pythona.
V kolikor je bil to prevelik zalogaj, smemo pričakovati, da bo nadebudna učiteljica preverila rešitve, ki smo ji jih zaupali na SOUP? Trenutno bi bili takšni upi žal previsoki. Torej za didaktiko računalništva zadostujejo nepreverjeni primeri, ki si jih je na hitro izmislil čisti neznanec brez kakršnih koli referenc kaj šele didaktičnih izkušenj?
Vsaka podstran tega "e-učbenika" (ki je mimogrede realiziran na nižjem nivoju, kot zahtevajo pri predmetu informatika v 1. letniku nekaterih gimnazij) vsebuje vsaj eno resno vsebinsko napako.
Da ne bo pomote, niti slučajno ne krivim mlade dame temveč ustanovo, ki jo obiskuje. Naj se še tako trudim, si ne predstavljam kaj je cilj te naloge. Izdelava "e-učbenika" očitno ne, podajanje vsebin tudi ne. Kaj sploh še ostane? Občutek, da z diplomo v žepu lahko učimo karkoli?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
jype ::
Gniloba nacenja ze predsolsko vzgojo, osnovno solstvo ne deluje, visoko je pa primerno izkljucno za pridobitev papirja. Znanje si mora clovek poiskat sam, pa tudi kriticnega odnosa do gradiva vecina fakultet sploh ne nauci.
Kaj bi bilo treba spremeniti? Hja, najprej naj studentje bojkotirajo univerzo. Ampak ker so danes vrednote nekako naravnane v totalitarni komunizem (ni pametno glave dvigovat, ne smes strlet iz povprecja, dobit mors papir in dobro sluzbo in se ne izpostavljat) bomo na kvalitetnejse solstvo, ki odlicno sluzi temu, da ne sluzi nicemur, cakali se dolgo.
Kaj bi bilo treba spremeniti? Hja, najprej naj studentje bojkotirajo univerzo. Ampak ker so danes vrednote nekako naravnane v totalitarni komunizem (ni pametno glave dvigovat, ne smes strlet iz povprecja, dobit mors papir in dobro sluzbo in se ne izpostavljat) bomo na kvalitetnejse solstvo, ki odlicno sluzi temu, da ne sluzi nicemur, cakali se dolgo.
muzičar ::
Že znano. Definitivno je odgovor na tvoje zadnje vprašanje pritrdilen. Če spustim malo na nižji level šole npr. pri nas (SŠER - Vegova) je naval sicer velik samo je vsaj 1/4 če ne celo 1/3 teh bodočih "tehnikov" popolnoma neprimernih za tak program oz. ni jim pisano na kožo in posledica tega bo potem seveda depresija ko bodo v neželjeni službi.
Predvsem je vse tako zmešano ker dandanes tudi če si npr. nevemkakodober programer, če nimaš to napisano na papirju lahko kar pozabiš na dober šiht (razen če si eden redkih ki jim uspe v tujini). Problem je ker v naši državi se gre samo še za denar in poskrbeti za svojo rit -> hinavščina. Sicer je več takih ki ne mislimo samo nase ampak so le tisti ki mislijo samo nase na vodilnih položajih. Recimo na Vegovi je za rač. oddelek majhna omejitev in si reče hja igrice igram, naložiti znam program pa še poklic prihodnosti in zaslužka je -> dobimo rač. s papirjem a brez tiste rač. pameti (če se lahko tako izrazim).
Zelo hmalu se bo moralo nekaj spremeniti na tem področju ker to je že živi obup. Vse starejše vodje (tisti ki so še iz prejšne "dobe") bi morali poslati v penzijo in najti ene mladce z dobrimi idejami in sposobnostmi za relializacijo le teh -> povsod -> šolstvo, politika etc.
Se ne strinjate?
Predvsem je vse tako zmešano ker dandanes tudi če si npr. nevemkakodober programer, če nimaš to napisano na papirju lahko kar pozabiš na dober šiht (razen če si eden redkih ki jim uspe v tujini). Problem je ker v naši državi se gre samo še za denar in poskrbeti za svojo rit -> hinavščina. Sicer je več takih ki ne mislimo samo nase ampak so le tisti ki mislijo samo nase na vodilnih položajih. Recimo na Vegovi je za rač. oddelek majhna omejitev in si reče hja igrice igram, naložiti znam program pa še poklic prihodnosti in zaslužka je -> dobimo rač. s papirjem a brez tiste rač. pameti (če se lahko tako izrazim).
Zelo hmalu se bo moralo nekaj spremeniti na tem področju ker to je že živi obup. Vse starejše vodje (tisti ki so še iz prejšne "dobe") bi morali poslati v penzijo in najti ene mladce z dobrimi idejami in sposobnostmi za relializacijo le teh -> povsod -> šolstvo, politika etc.
Se ne strinjate?
OwcA ::
Ja, ampak zanič učiti tiste, ki učijo, je preverznost še eno višjega reda.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
jype ::
muzicar> Predvsem je vse tako zmešano ker dandanes tudi če si npr. nevemkakodober programer, če nimaš to napisano na papirju lahko kar pozabiš na dober šiht
Tole je pa ena vecjih traparij, ki sem jih slisal v zadnjem casu. Ce si dober, dobri sefi hitro poskrbijo, da dobis dobro sluzbo. Da das odpoved slabemu sefu je pa zgolj in samo tvoja odgovornost.
OwcA> Ja, ampak zanič učiti tiste, ki učijo, je preverznost še eno višjega reda.
Seveda, ampak brez tega bi nenadoma bilo smiselno od ucencev, dijakov in studentov zahtevati uporabna znanja, kar je povsem v nasprotju z doktrino linije najmanjsega odpora, ki je zdaj tako v modi.
Tole je pa ena vecjih traparij, ki sem jih slisal v zadnjem casu. Ce si dober, dobri sefi hitro poskrbijo, da dobis dobro sluzbo. Da das odpoved slabemu sefu je pa zgolj in samo tvoja odgovornost.
OwcA> Ja, ampak zanič učiti tiste, ki učijo, je preverznost še eno višjega reda.
Seveda, ampak brez tega bi nenadoma bilo smiselno od ucencev, dijakov in studentov zahtevati uporabna znanja, kar je povsem v nasprotju z doktrino linije najmanjsega odpora, ki je zdaj tako v modi.
muzičar ::
@jype moraš do šefov prvo prit potem pa oni poskrbijo za te. Sam vem ker poznam veliko ljudi ki se s tem ubadam -> k sreči imamo pri nas dost "odprtih" projektov.
Gandalfar ::
muzičar: ce ti ni problem malo pobrcat v slovenski odprto-kodni skupnosti hitr te sefi pridejo sami do tebe
muzičar ::
Uredu uredu, dal sem primer -> zgleda da ni bil najboljši. Hmm mogoče bo ta boljši (primer družinskega člana) -> srednješolska izobraza a žilca za finance -> nikjer hoteli sprejet -> na koncu pride v tobačno -> rečejo da plačajo pol za nadalnjo izobraževanje in po končanem izobraževanju "povišajo" (boljši položaj, večja plača) -> mislite da se je to zgodilo -> šolanje končano z pov. malo pod 9 -> položaj isti, plača ista -> šef se samo smeji. Bo ta dober? Jih imam še na zalogi če vam tudi ta ni všeč. Drugače se pa ne zapiči takoj v sam stavek ampak pogejte kaj je v njem. Ne ciljam na en del ampak na celoto. Na nekaterih področjih je kar solidno zaenkrat ampak spet na drugih je pa kriza.
Microsoft ::
Mah primerov lahko imas dosti, ampak to vsekakor ni dejansko stanje. Ce imas srednjo solo in ostale stvari (zanje, veselje, ...), dobis tako sluzbo, kot zelis.
Glede sole. Velik problem je pri disciplini. Ucitelj nima nobenih moznosti naredit red, ucenci imajo prevec pravic in premalo odgovornosti (ali pa njihovi starsi).
Najboljsa izobrazba pa je itak tista, do katere prides sam zaradi veselja do neke stvari. Ta povozi vsako diplomo.
by Miha
Glede sole. Velik problem je pri disciplini. Ucitelj nima nobenih moznosti naredit red, ucenci imajo prevec pravic in premalo odgovornosti (ali pa njihovi starsi).
Najboljsa izobrazba pa je itak tista, do katere prides sam zaradi veselja do neke stvari. Ta povozi vsako diplomo.
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
flush ::
Ja, naj zamenja službo oz. začne iskat novo kot je ze jype povedal. Ponavadi pa se to tako počne, da toliko narediš za podjetje, da preprosto ogromno izgubijo če odideš in si s tem izboriš neko strateško pozicijo. Če uživaš v svojem delu se to ponavadi itak zgodi nenamerno. Vsaj meni se je.
Noovo - Social Discovery Engine
http://www.noovo.com
http://www.noovo.com
BigWhale ::
Stvari so zafurane ze precej zgodaj...
Zaradi tega razloga jaz kristalno kuglo mecem v glavo postavljalcem vprasanj tipa [ Naloga ] [ C++ ], kjer je skopirano celotno besedilo naloge in nicesar drugega. Srednjesolskim uciteljem racunalnistva sem tudi ze predaval nekajkrat, da v bistvu ne znajo poucevati racunalnistva, ker se jim dijaki/ucenci ucijo stvari na pamet.
No, nekaj se jih je le strinjalo z mano.
Zaradi tega razloga jaz kristalno kuglo mecem v glavo postavljalcem vprasanj tipa [ Naloga ] [ C++ ], kjer je skopirano celotno besedilo naloge in nicesar drugega. Srednjesolskim uciteljem racunalnistva sem tudi ze predaval nekajkrat, da v bistvu ne znajo poucevati racunalnistva, ker se jim dijaki/ucenci ucijo stvari na pamet.
No, nekaj se jih je le strinjalo z mano.
muzičar ::
Nič skrbet tobačna je tako ali tako propadla in je dobila bolj solidno zaposlitev. Ne vem kje vi živite samo v velikih korporacijah oz. firmah pri nas gledajo bolj na papir kot pa na dejansko znanje -> še najbolj gledajo pa na starost torej nekje 4 leta izkušenj, do 27 let in dober papir pa maš super službo -> zakaj iščejo mlade kljub temu da stari znajo več -> zato da jih lepo prilagodijo svojim potrebam.
In da mi ne bi spet začeli s pravicami češ koliko jih imamo. Vprašajte se koliko jih pa dejansko upoštevajo? Bolj malo. Smo pisali dva testa v petek. Po pravilniku? NE. V pravilniku vse lepo in prav -> res veliko pravic samo koliko od teh jih pa dejansko lahko uveljaljamo? Zakaj se nihče takih stvari ne vpraša -> ni vse lepo kar se sveti.
In da mi ne bi spet začeli s pravicami češ koliko jih imamo. Vprašajte se koliko jih pa dejansko upoštevajo? Bolj malo. Smo pisali dva testa v petek. Po pravilniku? NE. V pravilniku vse lepo in prav -> res veliko pravic samo koliko od teh jih pa dejansko lahko uveljaljamo? Zakaj se nihče takih stvari ne vpraša -> ni vse lepo kar se sveti.
jype ::
No tole je malo off-topic, ampak pravic kot delavec imas dejansko ogromno. Precej tezje je biti delodajalec (in se hkrati drzati zakonov in biti pozitiven) kot delojemalec. Je pa verjetno res, da vecina delojemalcev verjetno ni prebrala zakona o delovnih razmerjih, ki je, ce si delojemalec, prav prijetno branje. Ce velika korporacija hoce tak profil in ga nimas pac poisces sluzbo drugje. Nismo vec v socializmu in mentaliteta se mora spremeniti. Ce ne najdes ustrezne sluzbe, si jo moras ustvariti sam.
Jaz sem dobil ponudbo za delo v stirih podjetjih, dve sta (za nase razmere) ogromni, dve pa nekaj srednjega. Ob prebiranju bodoce pogodbe o zaposlitvi sem takoj skenslal obe veliki podjetji, ceprav so bili ta butasti cleni pogodbe neveljavni. Enostavno nisem pripravljen delat v firmi, kjer se ljudi poskusa obdrzat kot talce. Ce hocejo dobre ljudi, naj zrihtajo dobre pogoje. Pika. V srednje velikem podjetju sem delal skoraj dve leti in se v tem casu naucil se veliko vec o tem zakaj ni pametno razmisljat na tak nacin, da je sluzbo treba obdrzati za vsako ceno, razen ce si zelis delat cele dneve za pest riza. Poenostavljeno povedano je kapitalistova naloga "to get the maximum amount of milk with the minimum amount of moo", kot delavec pa se moras svoje vrednosti zavedati in jo tudi znati izpogajati. Ce ne pac ne dobis toliko, kot bi lahko zasluzil. Pa tu ne gre za grabezljivost. Dolgo casa sem delal zastonj in prakticno nic mi ni manjkalo (moji zivljenski stroski so manj kot 50k na mesec, ostalo pa v glavnem igrace za geeke), potem sem pa ugotovil, da ce ne znas sam ovrednotit svojega dela, ga nihce ne ceni.
Pa se okoli solstva: ko sem zacel hodit na faks (in nehal po mesecu ali dveh) sem se takoj skregal s profesorjem za racunalniski praktikum. Enostavno nisem hotel sprejet ideje, da bi hodil okol riti v varzet samo zato, ker fakulteta ni sposobna sledit razvoju na podrocju, ki se jo se kako mocno tice. Ce pa fakulteta ni sposobna sledit taksnemu razvoju, potem pa enostavno ni vredna, da bi na njej zapravljal svoj cas. Takrat sem sicer razmisljal drugace (ogromno ponudb za delo sem dobil ze takrat, ampak takrat so vsi se sanjali, da bi moral diplomirat, da bi me vzeli v redno sluzbo), ampak rezultat je bil isti. Rajsi sem sam osvajal znanje, kot pa da bi poslusal zastarele traparije in se ukvarjal s spreminjanjem solskega sistema, ki deluje slabo. Bojkot sploh ni slaba oblika protesta zoper visoko solstvo.
Tezave se zacnejo mnogo prej. Za zacetek bi bilo treba poskrbeti za strokovno usposobljenost uciteljev (v osnovnem solstvu), ki zdaj enostavno niso kos nalogi zato, ker nimajo nikakrsne avtoritete, te pa brez ustreznega nivoja avtonomije tudi nikoli ne bodo zmogli doseci. Ne le, da pogosto znajo manj od nekaterih otrok (na dolocenih podrocjih), nihce jim tudi ne pomaga, da bi to spremenili. Ucitelji, ki delajo "po nacrtu", se imajo bolje, kot ucitelji, ki so iznajdljivi in se potrudijo ucencem predstaviti znanja tako, da jih znajo potem tudi sami uporabiti. Od uciteljev bi morali zahtevati bistveno vec, zato da bi potem tudi ucitelji od otrok zahtevali vec kot od povprecne papige.
Jaz sem dobil ponudbo za delo v stirih podjetjih, dve sta (za nase razmere) ogromni, dve pa nekaj srednjega. Ob prebiranju bodoce pogodbe o zaposlitvi sem takoj skenslal obe veliki podjetji, ceprav so bili ta butasti cleni pogodbe neveljavni. Enostavno nisem pripravljen delat v firmi, kjer se ljudi poskusa obdrzat kot talce. Ce hocejo dobre ljudi, naj zrihtajo dobre pogoje. Pika. V srednje velikem podjetju sem delal skoraj dve leti in se v tem casu naucil se veliko vec o tem zakaj ni pametno razmisljat na tak nacin, da je sluzbo treba obdrzati za vsako ceno, razen ce si zelis delat cele dneve za pest riza. Poenostavljeno povedano je kapitalistova naloga "to get the maximum amount of milk with the minimum amount of moo", kot delavec pa se moras svoje vrednosti zavedati in jo tudi znati izpogajati. Ce ne pac ne dobis toliko, kot bi lahko zasluzil. Pa tu ne gre za grabezljivost. Dolgo casa sem delal zastonj in prakticno nic mi ni manjkalo (moji zivljenski stroski so manj kot 50k na mesec, ostalo pa v glavnem igrace za geeke), potem sem pa ugotovil, da ce ne znas sam ovrednotit svojega dela, ga nihce ne ceni.
Pa se okoli solstva: ko sem zacel hodit na faks (in nehal po mesecu ali dveh) sem se takoj skregal s profesorjem za racunalniski praktikum. Enostavno nisem hotel sprejet ideje, da bi hodil okol riti v varzet samo zato, ker fakulteta ni sposobna sledit razvoju na podrocju, ki se jo se kako mocno tice. Ce pa fakulteta ni sposobna sledit taksnemu razvoju, potem pa enostavno ni vredna, da bi na njej zapravljal svoj cas. Takrat sem sicer razmisljal drugace (ogromno ponudb za delo sem dobil ze takrat, ampak takrat so vsi se sanjali, da bi moral diplomirat, da bi me vzeli v redno sluzbo), ampak rezultat je bil isti. Rajsi sem sam osvajal znanje, kot pa da bi poslusal zastarele traparije in se ukvarjal s spreminjanjem solskega sistema, ki deluje slabo. Bojkot sploh ni slaba oblika protesta zoper visoko solstvo.
Tezave se zacnejo mnogo prej. Za zacetek bi bilo treba poskrbeti za strokovno usposobljenost uciteljev (v osnovnem solstvu), ki zdaj enostavno niso kos nalogi zato, ker nimajo nikakrsne avtoritete, te pa brez ustreznega nivoja avtonomije tudi nikoli ne bodo zmogli doseci. Ne le, da pogosto znajo manj od nekaterih otrok (na dolocenih podrocjih), nihce jim tudi ne pomaga, da bi to spremenili. Ucitelji, ki delajo "po nacrtu", se imajo bolje, kot ucitelji, ki so iznajdljivi in se potrudijo ucencem predstaviti znanja tako, da jih znajo potem tudi sami uporabiti. Od uciteljev bi morali zahtevati bistveno vec, zato da bi potem tudi ucitelji od otrok zahtevali vec kot od povprecne papige.
muzičar ::
Se strinjam. Edino kar nisi čisto prav povedal je o avtoriteti. Imajo jo samo jo postavljajo na napačen način. Vzpostavljajo jo preko talanja popravcov in dokazovanja da če hočejo te lahko vprašajo za 1 . To je popolnoma napačna avtoriteta -> je pa. Še en problem je (spet se malo obračam na svojo šolo) da veliko jih nima pedagoške narejene -> na naši šoli poučujejo večinoma inžinirji iz raznih podjetij (ala Iskra), ki so propadli -> niso pedagogi. To pa zato ker včasih to pač ni bil pogoj. Tako potem dobimo (ne rečem pri nas imamo zelo pametne profesorje) profesorja, ki točno ve za kaj se gre a ne zna to ponudit učencem v pravi obliki oz. po pravem postopku da bi ti le najbolje razumeli stvar. Recimo učenje programiranja ja ni tekmovanje v hitrostnem govorjenju in pisanju na tablo in medtem postavljanju rekorda o št. izgovorjenih besed kot so "ubistvu", "načeloma" ipd. Potem imamo veliko profesrojev ki so na šoli zelo dobro zasidrani in imajo tako rečeno določene privilegije (seveda to vsi zanikajo) kot so npr. zamujanje, testi napisani na roke (zelo nečitljivo), možnost bypass-a učiteljskega zbora itd. Na kažem s prstom na nikogar samo hočem vam nazorni pokazati/dokazati da je šolski sistem kljub pravilom in pravicam še vedno v k. ker se le teh veliko ljudi ne drži -> za nameček pa še nobeden nič ne preiskuje, potem imamo tu preplašene učence in starše ki se ne upajo upreti zato da ne bi potem bili na piki etc.
Nekaj me zanima če je kdo informiran o tem -> ali so kakšne kontrole po šolah (inšpekcija) ?
Nekaj me zanima če je kdo informiran o tem -> ali so kakšne kontrole po šolah (inšpekcija) ?
Gandalfar ::
Tezave se zacnejo mnogo prej. Za zacetek bi bilo treba poskrbeti za strokovno usposobljenost uciteljev (v osnovnem solstvu), ki zdaj enostavno niso kos nalogi zato, ker nimajo nikakrsne avtoritete, te pa brez ustreznega nivoja avtonomije tudi nikoli ne bodo zmogli doseci. Ne le, da pogosto znajo manj od nekaterih otrok (na dolocenih podrocjih), nihce jim tudi ne pomaga, da bi to spremenili. Ucitelji, ki delajo "po nacrtu", se imajo bolje, kot ucitelji, ki so iznajdljivi in se potrudijo ucencem predstaviti znanja tako, da jih znajo potem tudi sami uporabiti. Od uciteljev bi morali zahtevati bistveno vec, zato da bi potem tudi ucitelji od otrok zahtevali vec kot od povprecne papige.
Zasebno solstvo se kar samo ponuja kot resitev teh tezav?
Stajerc ::
Problem je še samo v tem da je zasebno šolstvo v vsaj toliko pogledih sporno kot je spornih stvari v javnem šolstvu. Nič več in nič majn.
Tako da opredelitev Javno/Zasebno pomoje nebo rešilo težav ki se pojavljajo. Potešilo bo samo nekatere interese potrebnežev potem bomo pa spet na začetku.
Važno da so otroci tiho ker tako so oni najmajn pomebni in ni šolstvo tam zaradi njih oni (otroci) so tam zaradi šolstva.
A ne da?
Tako da opredelitev Javno/Zasebno pomoje nebo rešilo težav ki se pojavljajo. Potešilo bo samo nekatere interese potrebnežev potem bomo pa spet na začetku.
Važno da so otroci tiho ker tako so oni najmajn pomebni in ni šolstvo tam zaradi njih oni (otroci) so tam zaradi šolstva.
A ne da?
Have a nice day.
Tear_DR0P ::
ena off a se vam ne zdi da je trajanje osnovne šole prekratko? 8 oziroma sedaj 9 let, v katerih pa tak al tak dve leti samo farbajo? men se zdi da bi se osnovna šola lahko raztegnala še za 4 leta in bi mel spet nižjo in višjo gimnazijo al pa kej podobnega
drgač pa ja bodoči cvet učiteljstva je podn od podna - se je enkrat bivša dekanja (dr. Ferligoj) bunla, da to da grejo za prfokse najslabši učenci s faksov, je katastrofa
drgač pa ja bodoči cvet učiteljstva je podn od podna - se je enkrat bivša dekanja (dr. Ferligoj) bunla, da to da grejo za prfokse najslabši učenci s faksov, je katastrofa
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
Fizikalko ::
Hja, to je po moje še največji problem. Namrel to, da se za pedagoške predmete na faksu odločijo le slabši študentje in se to celo vzpodbuja.
Naj dam primer. Na FMFju sem sredi tretjega letnika dal prošnjo za prepis na pedagoško smer fizike, ker sem se odločil, da bom prfoks. V komisiji je bil Kodre in ko je videl moj indeks, napokan z dobrimi ocenami, mi je dejal, da to pa ne gre, da tega pa že ne bo podpisal. WTF? "Ja, kolega, nič ne ne zmišljujte, saj vam gre zelo dobro...". WTF?
Jaz mu odvrnem: " Ja potem pa ni čudno, da je toliko slabih profesorjev fizike, če pa se najboljše študente hujska proti tej smeri". "Ja, kolega, pa napravite še tiste pedagoške predmete zraven, pa bo...".
Skratka, obup. No, na koncu je imel prav - nisem prfoks, ampak tud v pravi fiziki nisem ostal. Ampak gre za princip, kao dobrih je škoda za prfokse. In ta princip je zelo slab.
Naj dam primer. Na FMFju sem sredi tretjega letnika dal prošnjo za prepis na pedagoško smer fizike, ker sem se odločil, da bom prfoks. V komisiji je bil Kodre in ko je videl moj indeks, napokan z dobrimi ocenami, mi je dejal, da to pa ne gre, da tega pa že ne bo podpisal. WTF? "Ja, kolega, nič ne ne zmišljujte, saj vam gre zelo dobro...". WTF?
Jaz mu odvrnem: " Ja potem pa ni čudno, da je toliko slabih profesorjev fizike, če pa se najboljše študente hujska proti tej smeri". "Ja, kolega, pa napravite še tiste pedagoške predmete zraven, pa bo...".
Skratka, obup. No, na koncu je imel prav - nisem prfoks, ampak tud v pravi fiziki nisem ostal. Ampak gre za princip, kao dobrih je škoda za prfokse. In ta princip je zelo slab.
_marko ::
Fizikalko:
Sej odgovor je preprost.
A maš zdaj večjo plačo kot jo imajo profesorji?
Sej odgovor je preprost.
A maš zdaj večjo plačo kot jo imajo profesorji?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
SavoKovac ::
Bedni začetki lahko vodijo k dokajšnjemu uspehu. 
[ priredba stare kitajske misli ]
[ priredba stare kitajske misli ]
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SavoKovac ()
_marko ::
Ja, lahko vodijo. Najverjetneje oz v večini primerov pa ne vodijo.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: _marko ()
Zeberdee ::
Jaz bi solstvo spremenil na 5+4 leta splosne izobrazbe /eksterci (največja traparija je to, da jih ni)- 3 leta strokovne izobrazbe (ali v stroko usmerjene splosne izobrazbe - ekonomske, tehnicne... gimnazije) / maturo - faks, ki je koncan v 4 letih in je nadgradnja strokovne izobrazbe, ki so jo dobili v srednjih solah.
Pri dvaindvajsetih ze moras biti zaposlen, da si sposoben filati pokojninsko blagajno - ki bo potrebovala vse več denarja zaradi stranja prebivalstva.
Pri dvaindvajsetih ze moras biti zaposlen, da si sposoben filati pokojninsko blagajno - ki bo potrebovala vse več denarja zaradi stranja prebivalstva.
64202 ::
Ej, čakaj malo, ne štekam - a ti ljudje naj bi učili koga progamirat*? Ker za to bi pričakoval, da bo bo prof. vsaj znal kaj sprogramirat prej 
* naziv: profesor računalništva
* naziv: profesor računalništva
I am NaN, I am a free man!
zee ::
yeah, right. veliko prof. računalništva potrebuje cel delovni dan za postavit Windows mašino
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Fizikalko ::
marko, tko no, najbrž več, ampak to sploh ni point. Razen, če si mislil na to, da so prfoksi podplačani. Ampka še vedno ne vem, kaj ma to veze z reakcijo Kodreta.
_marko ::
Ja, to je blo mišljeno v stilu zakaj bi delal za takšno plačo, ki jo imajo trenutno profesorji, če pa sem bolj sposoben in lahko dosežem več.
Osebno nimam nikakršnega namena bit profesor, pa ne zato, ker mi poklic nebi bil všeč ampak zarad takšnega stanja kot je trenutno.
Osebno nimam nikakršnega namena bit profesor, pa ne zato, ker mi poklic nebi bil všeč ampak zarad takšnega stanja kot je trenutno.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Boeing ::
Zakaj je naše šolstvo v tako obupnem stanju kot je ?
Zato, ker v šolskih krogih vseh ravni in veličin še vedno vladajo principi in miselnost izpred 30, 40 let.
"Kolegialnost in nesebična medsebojna pomoč". Seveda ne v dobesednem smislu, kar pa verjetno že veste.
IHMO je zato tisti, ki bo imel resen namen zadevi priti do dna, postavljen pred težko oviro, kako to miselnost razbiti. Za zdaj še ni bilo nobenega resnega, torej očitno stanje določeni skupini ljudi ustreza - ali pa je bil pospravljen še predno je zares začel.
Zato, ker v šolskih krogih vseh ravni in veličin še vedno vladajo principi in miselnost izpred 30, 40 let.
"Kolegialnost in nesebična medsebojna pomoč". Seveda ne v dobesednem smislu, kar pa verjetno že veste.
IHMO je zato tisti, ki bo imel resen namen zadevi priti do dna, postavljen pred težko oviro, kako to miselnost razbiti. Za zdaj še ni bilo nobenega resnega, torej očitno stanje določeni skupini ljudi ustreza - ali pa je bil pospravljen še predno je zares začel.
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX
SavoKovac ::
Dokaj slab pristop je ožigosati MŠŠ zaradi par ekscesov. S strokovne oz. izobraževalne plati.
Preveč ljudi se preveč trudi, da bi si zaslužili takšne posplošene sodbe. Čist iskreno povedano.
Preveč ljudi se preveč trudi, da bi si zaslužili takšne posplošene sodbe. Čist iskreno povedano.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SavoKovac ()
OwcA ::
Če to leti name, se ne zgražam nad njenim (ne)znanjem, ampak nad pristopom k poučevanju poučevanja. Šele v tem kontekstu je njeno neznanje graje vredno, torej da je očitno stalna praksa, da za poučevanje sploh ni potrebno poznati tematike.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
SavoKovac ::
Bi blo dobro preštudirat predmetnike in opravljene izpite.
Obstaja drobcena možnost, da je dokajšnje neznanje razmeroma utemeljeno oz. da so ostali prfoksi dobro opravili svoje delo.
OTOH te ljudi pripravljajo za delo na OŠ in podobno. Stil je temu primeren.
Obstaja drobcena možnost, da je dokajšnje neznanje razmeroma utemeljeno oz. da so ostali prfoksi dobro opravili svoje delo.
OTOH te ljudi pripravljajo za delo na OŠ in podobno. Stil je temu primeren.
Soniux ::
Meni najbolj smrdi vosokoslostvo. Bolj kot se veselim da bom sel na fax bolj mi je jasno da bom sel ven se bolj neumenkot sem bil prej. Ne razumem zakaj ni nobenega mal bolj prakticnega znanja pr nas na faksih.
CCfly ::
Ker znanje raje predalčkajo, namesto da bi ga tudi kombinirali.
Recimo kaj je bolj idealnega kot povezati linearno algebro in računalniško grafiko v teoretično in praktično celoto.
Recimo kaj je bolj idealnega kot povezati linearno algebro in računalniško grafiko v teoretično in praktično celoto.
"My goodness, we forgot generics!" -- Danny Kalev
Gandalfar ::
Cist dost ga je. Sam ne pricakovat, da ti ga bodo na pladnju prinesli in da ti zato teorije ne bo treba poznat.
A. Smith ::
Se kar strinjam s to izjavo. Teorija je predpogoj vsega. Tisto, kar mi resnično leze na organ je, da nam predavajo snov, ki je že 50 let nihče več ne povoha. Taklo se npr. pri Splošni toeriji električnih strojev učimo AMPLIDIN IN METADIN (mehansko reguliran generator)?! Seveda pa med to učno snovjo ni elektronsko komuriranih (brushless) motorjev, v katerih je prihodnost! Prfoks, ki nas poučuje, je sicer en največjih strokovnjako na tem področju na evropskem nivoju, nikakor pa ni primeren za pedagoga. Lansko leto smo se pri njem učili iz knjige iz leta 75, letos knjige sploh ni (se uporablja eno iz Mb fakultete).
V glavnem taki kljukci bodo popokali, ko bo postalo visokošolsko izobraževanje plačljivo...
V glavnem taki kljukci bodo popokali, ko bo postalo visokošolsko izobraževanje plačljivo...
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Azrael ::
Kot vidim je s slabega šolstva pred 20. leti, sedaj še mnogo slabše.
Na žalost preveč današnjih šolarjev, dijakov in študentov ne pozna ne bontona, ne samoinciativnosti (razen pri delanju neumnosti in škode), da o (ne)znanju niti ne govorimo.
Z mnenjem, da so inženirji slabi učitelji, se ne bi strinjal v popolnosti. Stvar je odvisna od človeka. Ko sem hodil v šole sem spoznal tako učitelje in profesorje, ki so bili strokovno in kot osebnost nula in karizmatične inženirje in tehnike. In jasno tudi obratno. Stvar osebnosti, ni vsak človek dober za učitelja, tudi če ima uraden naziv učitelja.
Bolj se mi zdi v tem šolstvu problem piflanja in učenja na pamet, kar se lepo vidi tudi po vprašanjih na tem forumu, ko tak učenec popolnoma odpove, ko je neko vprašanje samo malo drugače zasukano, kot je v knjigah.
Potem se pri različnih predmetih snov ponavlja in prekriva, vendar brez povezovanja.
Oboje skupaj poraja popolno pasivnost in neko pričakovanje o tem, kako naj bi mu vse servirali na srebrnem pladnju, kar je prava sramota ob tem, kako lahko je dandanes priti do informacij in iz tega potegniti pravo rešitev problema.
Moram, pa reci, da se je bila 20 let nazaj že ostra ločnica med inženirji in profesorji. Prvi so zahtevali kreativnost, zahtevali iskanje različnih podatkov in predvsem razmišljanje z lastno glavo, medtem ko je bilo pri profesorjih trend vse do zadnje pike by the book. Kot berem ta thread so zmagali profesorji. Škoda.
Tema na Python forumu je lep dokaz piflarskega neznanja, odsotnosti domišljije in kreativnosti .
BTW, o rešitvah in predvsem postopkih rešitve omenjenega problema, je bilo precej napisanega (sicer večinoma za Basic) že pri poplavi knjig za Mavrico in C64 v zgodnjih 80. letih. Zanimivo pa, pri predmetu računalništvo (sem ga imel samo v 4. letniku tehnične šole 1988-89), so bile tam matrike zelo obrobno omenjene, sortirni algoritmi pa sploh ne. Praktično je bil If-Then-Else stavek že višja matematika.
Glede obnašanja je tako, ko sem jaz hodil v OŠ in tudi SŠ, je bilo jasno, če boš delal neumnosti, bo mogoče kaj priletelo okoli ušes in v vsakem primeru bo ravnatelj popoldne prišel na obisk (OŠ) ali vsaj povabil ata in mamo na govorilne ure v ožjem sestavu (SŠ). Morebitno škodo je bilo treba jasno plačati, seveda najmanj z mafijskimi obrestmi. Sedaj tega strahu, žal ni več in mularija se ima za nedotakljivo in zato trapa, kot tele na gmajjni.
Glede delavcev in bogih? delodajalcev. Dokler so zakoni bolj ali manj samo mrtva črka na papirju bo tako kot je. Ogromno ustrahovanih in malo zadovoljnih, gospodarstvo pa na psu, kjer bodo profitirali razni sinkoti in hčerke s strici in tetami na položajih, ne pa resnično znanje.
Na žalost preveč današnjih šolarjev, dijakov in študentov ne pozna ne bontona, ne samoinciativnosti (razen pri delanju neumnosti in škode), da o (ne)znanju niti ne govorimo.
Z mnenjem, da so inženirji slabi učitelji, se ne bi strinjal v popolnosti. Stvar je odvisna od človeka. Ko sem hodil v šole sem spoznal tako učitelje in profesorje, ki so bili strokovno in kot osebnost nula in karizmatične inženirje in tehnike. In jasno tudi obratno. Stvar osebnosti, ni vsak človek dober za učitelja, tudi če ima uraden naziv učitelja.
Bolj se mi zdi v tem šolstvu problem piflanja in učenja na pamet, kar se lepo vidi tudi po vprašanjih na tem forumu, ko tak učenec popolnoma odpove, ko je neko vprašanje samo malo drugače zasukano, kot je v knjigah.
Potem se pri različnih predmetih snov ponavlja in prekriva, vendar brez povezovanja.
Oboje skupaj poraja popolno pasivnost in neko pričakovanje o tem, kako naj bi mu vse servirali na srebrnem pladnju, kar je prava sramota ob tem, kako lahko je dandanes priti do informacij in iz tega potegniti pravo rešitev problema.
Moram, pa reci, da se je bila 20 let nazaj že ostra ločnica med inženirji in profesorji. Prvi so zahtevali kreativnost, zahtevali iskanje različnih podatkov in predvsem razmišljanje z lastno glavo, medtem ko je bilo pri profesorjih trend vse do zadnje pike by the book. Kot berem ta thread so zmagali profesorji. Škoda.
Tema na Python forumu je lep dokaz piflarskega neznanja, odsotnosti domišljije in kreativnosti .
BTW, o rešitvah in predvsem postopkih rešitve omenjenega problema, je bilo precej napisanega (sicer večinoma za Basic) že pri poplavi knjig za Mavrico in C64 v zgodnjih 80. letih. Zanimivo pa, pri predmetu računalništvo (sem ga imel samo v 4. letniku tehnične šole 1988-89), so bile tam matrike zelo obrobno omenjene, sortirni algoritmi pa sploh ne. Praktično je bil If-Then-Else stavek že višja matematika.
Glede obnašanja je tako, ko sem jaz hodil v OŠ in tudi SŠ, je bilo jasno, če boš delal neumnosti, bo mogoče kaj priletelo okoli ušes in v vsakem primeru bo ravnatelj popoldne prišel na obisk (OŠ) ali vsaj povabil ata in mamo na govorilne ure v ožjem sestavu (SŠ). Morebitno škodo je bilo treba jasno plačati, seveda najmanj z mafijskimi obrestmi. Sedaj tega strahu, žal ni več in mularija se ima za nedotakljivo in zato trapa, kot tele na gmajjni.
Glede delavcev in bogih? delodajalcev. Dokler so zakoni bolj ali manj samo mrtva črka na papirju bo tako kot je. Ogromno ustrahovanih in malo zadovoljnih, gospodarstvo pa na psu, kjer bodo profitirali razni sinkoti in hčerke s strici in tetami na položajih, ne pa resnično znanje.
Nekoč je bil Slo-tech.
Idesign ::
Prijazno je priložena tudi povezava na nastajajoč učbenik, kjer smo seznanjeni še z nekaj prodrobnostmi, recimo da je to naloga pri predmetu Didaktika računalništva II. Kratko iskanje razkrije, da je to predmet, ki ga na PFMB poučujejo v 8. semestru (4. letnik) v sklopu programa Univerzitetni dvopredmetni pedagoški program računalništvo in matematika.
Tako je, to je predmet, ki se ukvarja z problematiko podajanja snovi dijakom v srednjih šolah. Dobiš eno temo, največkrat takšno X temo, ki ni ravno razširjena in ti ponavadi ne sme biti znana (če se le da). Potem moraš izdelat e učbenik, oz kako to snov podat drugemu ( V bistvu se gre za to da potem bi lahko nekdo, ki dobi to v roke sam samostojno spoznal osnove oz se sam lahko s pomočjo tega naučil teh osnov... seveda teoretično, ker tega ne boš nikoli dijakom podal, ker teh tem ni v učnem načrtu za srednjo šolo)
Kratek oris situacije za tiste, ki vam programiranje ni prva ljubezen. Vprašanja zastavljena v tisti temi kažejo na jasno nerazumevanje programskih jezikov. Že to samo po sebi je vprašljivo, glede na njeno izbrano smer in letnik, ampak pojdimo naprej. Na vsa zastavljena vprašanja odgovori že standardni tutorial, ki je na volje ne le na uradni speltni strani, temveč tudi priložen vsaki distribuciji Pythona.
Ja včasih se vprašaš.
Razlaga št.1: Punca se je lepo prešvercala v 4 letnik s pomočjo solidarnih sošolcev, ki so ji lepo dali svoje vaje iz programiranja pri predmetih v 1 letniku, algoritmov, podatkovnih struktur v 2, potem pri OSPO, rač. arhitekturah, podatkovnih bazah, perifernih napravah na Ferifaksu v 3 letniku in sedaj v 4 na operacijskih sistemih, rač. komunikacijah, rač. geometriji, informacijskih sistemih v 4 letniku, ji pomagali na izpitu, da je zlezla s tisto 6 naprej.
Razlaga št.2: Po liniji najmanjšega upora hoče naredit, se ji ne da, in hoče samo copy/paste, oz. da naredijo to drugi za njo.
V kolikor je bil to prevelik zalogaj, smemo pričakovati, da bo nadebudna učiteljica preverila rešitve, ki smo ji jih zaupali na SOUP? Trenutno bi bili takšni upi žal previsoki. Torej za didaktiko računalništva zadostujejo nepreverjeni primeri, ki si jih je na hitro izmislil čisti neznanec brez kakršnih koli referenc kaj šele didaktičnih izkušenj?
Verjetno je vzrok razlaga št.2 ... Oz verjetno razlaga št.2+št.1 (ko ima hudič mlade jih ima več)
Vsaka podstran tega "e-učbenika" (ki je mimogrede realiziran na nižjem nivoju, kot zahtevajo pri predmetu informatika v 1. letniku nekaterih gimnazij) vsebuje vsaj eno resno vsebinsko napako.
Da ne bo pomote, niti slučajno ne krivim mlade dame temveč ustanovo, ki jo obiskuje. Naj se še tako trudim, si ne predstavljam kaj je cilj te naloge. Izdelava "e-učbenika" očitno ne, podajanje vsebin tudi ne. Kaj sploh še ostane? Občutek, da z diplomo v žepu lahko učimo karkoli?
Cilj bi moral bit izdelava e-učbenika (podajanje vsebin). Uspeva žal ne. Kot vidiš bo še delala na tem, ker očitno prfoks ni zadovoljen.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Idesign ()
OwcA ::
Tako je, to je predmet, ki se ukvarja z problematiko podajanja snovi dijakom v srednjih šolah. Dobiš eno temo, največkrat takšno X temo, ki ni ravno razširjena in ti ponavadi ne sme biti znana (če se le da). Potem moraš izdelat e učbenik, oz kako to snov podat drugemu ( V bistvu se gre za to da potem bi lahko nekdo, ki dobi to v roke sam samostojno spoznal osnove oz se sam lahko s pomočjo tega naučil teh osnov... seveda teoretično, ker tega ne boš nikoli dijakom podal, ker teh tem ni v učnem načrtu za srednjo šolo)
Ravno to se mi zdi zgrešeno, da ni predpogoj za kakršno koli poučevanje predzanje in dobro razumevanje. Kako lahko nekdo, ki snovi ne pozna kritično oceni gradivo in izpostavi srž zadeve?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Bela01 ::
Lep pozdrav!
Torej jaz sem tista, ki je potrebovala pomoč glede Pythona.
Pa gremo od začetka.
Izjava Idesign:
Torej kako sem dobila to temo. Na začetku semestra dobiš (si izbereš) temo o projektu. Za Pythona sem prvič slišala, sploh nisem vedla kako se v njem dela. Pomoči s strani profesorja ni bilo, ker tega programa tudi sam ne pozna. Zato sem pomoč iskala drugje. Ker pa žal cel semester nimam čas samo na tem projektu delat (kolokviji pri drugih predmetih, praksa, nastopi, seminarske, samostojni seminarji, ... - to ostalo imamo pri tem predmetu - torej ne samo ta projekt) žal veliko tudi ni narejenega. Začela pa sem z ničle. Torej tu imaš in naredi. Zakaj si nisem prebrala v tutoralih - ker nisem imela dosti časa in priznam po liniji najmanjšega odpora - vprašaš tiste ki to znajo. Imela sem dva dni časa da sem dokončala nekaj strani in napisala nekaj kratkih programčkov. To je vse. Ostalo delo (glavno) nadaljujem drugo leto, ker bi rada to dokončala in naredila iz tega kaj uporabnega. Vendar učenje Pythona pride na vrsto po izpitih.
Glede tega da bi naj imela nično znanje iz programirnja - mogoče v primerjavi koga, ki se s tem ukvarja že dosti dlje
. Programiranje samo mi je všeč in mi to ni španska vas. Sem pa do sedaj delala samo v C++ in paskalu, nekaj malega v Basicu in Javi.
Žal v Pythonu nisem vedla niti kako se npr. napiše for zanka (ker ga ne poznam niti malo, nisem nikol delala v njem), niti kako se deklarira posebej polje, posebej matrika, če ga je sploh treba, tako kot npr. to velja za C++.
Pa še malo o šolstvu.
Če želiš it s časom naprej moraš za to poskrbet sam. Šola ima zelo zastarel program. Veliko prfoksov je precej od zadaj z znanjem, ker ga le tega ne rabijo nadgrajevat. Se pa ne strinjam, da prilezeš v 4. letnik tako, da ti večina pomagajo sošolci. Ok recimo z 6 in veliko sreče in dobre volje pri prfoksu na zagovoru, sicer pa ne ravno. Kar nekaj mojih sošolcev algoritmov še nima narejenih in so tako pogojno vpisani (toliko o tem kdo od koga prepisuje).
Ne bi se ravno strinjala, da je danes dovolj diplama, da dobiš službo. Če si ti v svojem delu dober, te bodo kaj hitro zavohali in ti dali ponudbo. Mislim, da pri programerjih ni tega straha, je pa res da ne bodo plačani po 7 stopnji ampak po 5. Če pa je delodajalec pameten mu bo pa dal višjo plačo zato, da ga bo obdržal. Tudi na šolah se po malem že čisti oz. ne dobi ravno vsak službe. Je pa res, da so nekateri precej zasidrani in bodo tako ostali tam do penzije.
Hvala za opozorilo, verjetno ni edina napaka. Je pa res bil samo copy-paste z nepreverjene literature. Ko bo čas bom preverla tudi ostalo in popravla.
Prfoks si učbenika še ni niti pogledal.
3/4 teh projektov je takšnih, ki jih ne poznamo. Na temi delamo sami in nekaj malega dobim pomoči od mentorja (odvisno koliko pozna snov). Verjemi pa, da noben učbenik ne more bit objavljen, če ni primeren. S tem ko dobimo nek projekt za delat se s tem naučimo nekaj osnovnega o tej temi.
Torej jaz sem tista, ki je potrebovala pomoč glede Pythona.
Pa gremo od začetka.
Izjava Idesign:
Tako je, to je predmet, ki se ukvarja z problematiko podajanja snovi dijakom v srednjih šolah. Dobiš eno temo, največkrat takšno X temo, ki ni ravno razširjena in ti ponavadi ne sme biti znana (če se le da). Potem moraš izdelat e učbenik, oz kako to snov podat drugemu ( V bistvu se gre za to da potem bi lahko nekdo, ki dobi to v roke sam samostojno spoznal osnove oz se sam lahko s pomočjo tega naučil teh osnov... seveda teoretično, ker tega ne boš nikoli dijakom podal, ker teh tem ni v učnem načrtu za srednjo šolo)
Torej kako sem dobila to temo. Na začetku semestra dobiš (si izbereš) temo o projektu. Za Pythona sem prvič slišala, sploh nisem vedla kako se v njem dela. Pomoči s strani profesorja ni bilo, ker tega programa tudi sam ne pozna. Zato sem pomoč iskala drugje. Ker pa žal cel semester nimam čas samo na tem projektu delat (kolokviji pri drugih predmetih, praksa, nastopi, seminarske, samostojni seminarji, ... - to ostalo imamo pri tem predmetu - torej ne samo ta projekt) žal veliko tudi ni narejenega. Začela pa sem z ničle. Torej tu imaš in naredi. Zakaj si nisem prebrala v tutoralih - ker nisem imela dosti časa in priznam po liniji najmanjšega odpora - vprašaš tiste ki to znajo. Imela sem dva dni časa da sem dokončala nekaj strani in napisala nekaj kratkih programčkov. To je vse. Ostalo delo (glavno) nadaljujem drugo leto, ker bi rada to dokončala in naredila iz tega kaj uporabnega. Vendar učenje Pythona pride na vrsto po izpitih.
Glede tega da bi naj imela nično znanje iz programirnja - mogoče v primerjavi koga, ki se s tem ukvarja že dosti dlje
. Programiranje samo mi je všeč in mi to ni španska vas. Sem pa do sedaj delala samo v C++ in paskalu, nekaj malega v Basicu in Javi.
Žal v Pythonu nisem vedla niti kako se npr. napiše for zanka (ker ga ne poznam niti malo, nisem nikol delala v njem), niti kako se deklarira posebej polje, posebej matrika, če ga je sploh treba, tako kot npr. to velja za C++.
Pa še malo o šolstvu.
Če želiš it s časom naprej moraš za to poskrbet sam. Šola ima zelo zastarel program. Veliko prfoksov je precej od zadaj z znanjem, ker ga le tega ne rabijo nadgrajevat. Se pa ne strinjam, da prilezeš v 4. letnik tako, da ti večina pomagajo sošolci. Ok recimo z 6 in veliko sreče in dobre volje pri prfoksu na zagovoru, sicer pa ne ravno. Kar nekaj mojih sošolcev algoritmov še nima narejenih in so tako pogojno vpisani (toliko o tem kdo od koga prepisuje).
Ne bi se ravno strinjala, da je danes dovolj diplama, da dobiš službo. Če si ti v svojem delu dober, te bodo kaj hitro zavohali in ti dali ponudbo. Mislim, da pri programerjih ni tega straha, je pa res da ne bodo plačani po 7 stopnji ampak po 5. Če pa je delodajalec pameten mu bo pa dal višjo plačo zato, da ga bo obdržal. Tudi na šolah se po malem že čisti oz. ne dobi ravno vsak službe. Je pa res, da so nekateri precej zasidrani in bodo tako ostali tam do penzije.
Vsaka podstran tega "e-učbenika" (ki je mimogrede realiziran na nižjem nivoju, kot zahtevajo pri predmetu informatika v 1. letniku nekaterih gimnazij) vsebuje vsaj eno resno vsebinsko napako.
Hvala za opozorilo, verjetno ni edina napaka. Je pa res bil samo copy-paste z nepreverjene literature. Ko bo čas bom preverla tudi ostalo in popravla.
Cilj bi moral bit izdelava e-učbenika (podajanje vsebin). Uspeva žal ne. Kot vidiš bo še delala na tem, ker očitno prfoks ni zadovoljen.
Prfoks si učbenika še ni niti pogledal.
Ravno to se mi zdi zgrešeno, da ni predpogoj za kakršno koli poučevanje predzanje in dobro razumevanje. Kako lahko nekdo, ki snovi ne pozna kritično oceni gradivo in izpostavi srž zadeve?
3/4 teh projektov je takšnih, ki jih ne poznamo. Na temi delamo sami in nekaj malega dobim pomoči od mentorja (odvisno koliko pozna snov). Verjemi pa, da noben učbenik ne more bit objavljen, če ni primeren. S tem ko dobimo nek projekt za delat se s tem naučimo nekaj osnovnega o tej temi.
Bela01 ::
BTW: Python se še ne uči in se tudi nekaj časa še ne bo učil v šolah, ravno zaradi neznanja in nepripravljenosti učiteljev, gradiva, ... Še vedno se bo uporabljal C, C++, ponekod še pascal
upirna ::
->Na temi delamo sami in nekaj malega dobim pomoči od mentorja (odvisno koliko pozna snov).
Take profesorje bi lahko odpelali na Goli otok. Kako lahko nekdo poda takšno temo, ki je ne pozna, in jo nato oceni. Kaj potem oceni? Izbiro pisave?
Take profesorje bi lahko odpelali na Goli otok. Kako lahko nekdo poda takšno temo, ki je ne pozna, in jo nato oceni. Kaj potem oceni? Izbiro pisave?
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]
upirna ::
->BTW: Python se še ne uči in se tudi nekaj časa še ne bo učil v šolah, ravno zaradi neznanja in nepripravljenosti učiteljev, gradiva, ... Še vedno se bo uporabljal C, C++, ponekod še pascal
Ni problem v tem, da ni volje da bi se učili python. Problem je v tem, ker profesorji očitno ne zanjo programirat. Če bi znali, je učenje pythona stvar enega ali dveh "šihtov".
Ni problem v tem, da ni volje da bi se učili python. Problem je v tem, ker profesorji očitno ne zanjo programirat. Če bi znali, je učenje pythona stvar enega ali dveh "šihtov".
[to sporočilo bo spremenil upirna, kadar bo to njemu pasalo]
Zgodovina sprememb…
- spremenil: upirna ()
OwcA ::
3/4 teh projektov je takšnih, ki jih ne poznamo. Na temi delamo sami in nekaj malega dobim pomoči od mentorja (odvisno koliko pozna snov). Verjemi pa, da noben učbenik ne more bit objavljen, če ni primeren. S tem ko dobimo nek projekt za delat se s tem naučimo nekaj osnovnega o tej temi.
Ravno v tem grmu tiči (največji) zajec. Kako lahko nekdo, ki ne nujno pozna snov, oceni primernost dela drugega, ki takisto ne pozna snovi. Za dodatno mero perverznosti, seveda govorimo o poučevanju poučevanja.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Bela01 ::
Na koncu ne ocenjuje on ampak njegovi asistenti 
. Veliko stvari v šolstvu je takih, da si bolj ali manj samouk, žal. Pa ni to samo pedagoška, ampak tudi drugi faksi, srednje šole, ... Če želiš kaj znat se moreš sam poleg spravit in na tem kaj naredit. Faks ti da samo neke osnove nič drugega.
En lep primer je en študent s ferija smer elektrotehnika, ki je prišel na prakso na firmo (fantovemu šefu). Ukvarjajo se z bazensko tehniko, sestavljajo omare, inštalacija, ... Študent je imel povprečne ocene 9, definicije je lepo znal, naloge, ki so mu jih dalali v šoli je tudi lepo znal. V praksi pa je bil nula. Takrat je spoznal, da nima pojma in da je čas, da se začne dejansko učit. Tisto teoretično znanje, ki ga je mel je moral spravit v prakso.
Dandanes (mogoče bo z bolonjo kaj bolje) so faksi naravnani tako, da imaš veliko teorije, kar nekaj nepotrebnih predmetov, prakse in uporabnega znanja pa bore malo.
. Veliko stvari v šolstvu je takih, da si bolj ali manj samouk, žal. Pa ni to samo pedagoška, ampak tudi drugi faksi, srednje šole, ... Če želiš kaj znat se moreš sam poleg spravit in na tem kaj naredit. Faks ti da samo neke osnove nič drugega.En lep primer je en študent s ferija smer elektrotehnika, ki je prišel na prakso na firmo (fantovemu šefu). Ukvarjajo se z bazensko tehniko, sestavljajo omare, inštalacija, ... Študent je imel povprečne ocene 9, definicije je lepo znal, naloge, ki so mu jih dalali v šoli je tudi lepo znal. V praksi pa je bil nula. Takrat je spoznal, da nima pojma in da je čas, da se začne dejansko učit. Tisto teoretično znanje, ki ga je mel je moral spravit v prakso.
Dandanes (mogoče bo z bolonjo kaj bolje) so faksi naravnani tako, da imaš veliko teorije, kar nekaj nepotrebnih predmetov, prakse in uporabnega znanja pa bore malo.
Bela01 ::
In še nekaj. Python ni v načrtu, da bi se sploh ga učili na faksu. To je čist volja profesorja, da npr. pri njem delamo projekte na razne teme. Recimo ostali ne delajo ničesar v zvezi s Pythonom, torej ga tudi ne poznajo. Kljub vsemu menim, da tile projekti niso slabi, namreč s tem vsaj dobimo neke osnovne smernice o določenih programih o katerih v 4 letih niti slišali nismo. Didaktik, ki nas ima ta predmet pa ni programer, ampak DIDAKTIK, ki nas uči kako učit (sebe in druge) in ne programirat. Npr. drugi projekti imajo teme npr. WRML, Open sorce, SWG, Flash, robotika, ... On nam da samo smernice mi pa si sami "iščemo" znanje.
DavidJ ::
Ravno v tem grmu tiči (največji) zajec. Kako lahko nekdo, ki ne nujno pozna snov, oceni primernost dela drugega, ki takisto ne pozna snovi. Za dodatno mero perverznosti, seveda govorimo o poučevanju poučevanja.
To je načeloma res nima smisla, vendar za spoznati se s programskim jezikom, podati njegove osnovne značilnosti, sintakso itd., ne rabiš odkrivat Amerike. Kot je nekoč dejal profesor Kodek z ljubljanske Fakutete za računalništvo in informatiko: "Programiranje lahko predava vsak."
To je načeloma res nima smisla, vendar za spoznati se s programskim jezikom, podati njegove osnovne značilnosti, sintakso itd., ne rabiš odkrivat Amerike. Kot je nekoč dejal profesor Kodek z ljubljanske Fakutete za računalništvo in informatiko: "Programiranje lahko predava vsak."
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
whatever ::
No ja, Kodek je baje med drugim dejal tudi, da se da še opice naučit binarnega množenja.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.
Idesign ::
Bela, poznam program, sem sam hodil k Iveku... In vem kako poteka (da nima pojma). Tudi asistentje so loleki. Razen dr. Krašne. On je maher. In vem da če bi on bil zadovoljen ti sedaj po koncu 3 zagovora ne bi bilo treba več delat na njem.đ
Sem pa slišal ja, da ste edina generacija ko so vam morali pogojno dati vpis v 4 letnik, ker če ne ne bi bilo 4 letnika...
Sem pa slišal ja, da ste edina generacija ko so vam morali pogojno dati vpis v 4 letnik, ker če ne ne bi bilo 4 letnika...
WhiteWolf ::
No ja. Za Horvata, Kaučiča in Taranenkota si upam trditi da so daleč od lolekov.
Ne vem pa od kod informacija, da je bilo pogojno uvedeno za to generacijo? Pogojno se lahko vpises, če ti manjka en izpit in imaš "zdravnisko" opravicilo.
Ne vem pa od kod informacija, da je bilo pogojno uvedeno za to generacijo? Pogojno se lahko vpises, če ti manjka en izpit in imaš "zdravnisko" opravicilo.
"Maximus Decimus Meridius: What we do in life, echoes in eternity"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: WhiteWolf ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Šolstvo prihodnostiOddelek: Loža | 6297 (4574) | Siddh |
| » | Jaz in šolanjeOddelek: Šola | 4935 (4122) | root987 |
| » | "Bedastoce" v srednji soli (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 9226 (7304) | glinik |
| » | Profesori krešijo pravila? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 6816 (5958) | [BISI] |