Forum » Problemi človeštva » "Bedastoce" v srednji soli
"Bedastoce" v srednji soli
DoloresJane ::
Seveda, klasika. Nikogar nič ne zanima. Prav na bruhanje me sili od izjav tipa: "Ampak mene matematika nič ne zanima....". Bedrije. To nezanimanje je samo posledica dejstva, da večini NI TREBA biti zainteresiranih za nič. Zato tudi na koncu pristanejo v službi, kjer jim ni treba početi prav ničesar, razen vendomer printati iste predračune in izdajati račune. In potem jokajo, kako jim je ta služba že čez glavo in kako je življenje dolgočasno.
Človek, ki ničesar ne terja od sebe, tudi ničesar ne bo imel od življenja. Treba je marsikaj vložiti, da živiš polno življenje, kjer se tudi izobrazba zdi smiselna. Če polovico popoldneva človek preživi pred računalniškim monitorjem in pasivno bulji, potem se pasivizira in povsem naravno je, da ga kmalu nič več ne zanima. Pasivni ljudje so počasni, počasne glave, razmišljajo stereotipično in imajo mnogo predsodkov. In to zato, ker jih kmalu "tudi razmišljanje je zanima več...".
Neka mojo sošolka je v srednji šoli rekla, da sploh ne ve, kdo pri osemnajstih hoče biti intelektualec. Meni se zdi, da ta izjava natančno pokaže njeno omejenost. Šola niso samo ocene - veliko več kot to šteje dejansko znanje. In če je znanje v primerni obliki, se kmalu pozna tudi na ocenah. Ta vpliv pa ni nujno velik.
Primer iz jrkotovega posta o matematičnem tekmovanju pa je naravnost idealen primer tega, da se človeku ni treba nič truditi, saj se bodo njihovi naravni darovi pokazali kar sami od sebe. Wishful thinking. Že Einstein je rekel, da je uspeh 1% inspiracije in 99% perspiracije, torej v večinskem deležu odvisen od tega, koliko dela človek vloži. In da ne bi živeli v zmoti - tudi Einsteina je več let njegov dobri prijatelj poučeval matematiko, dokler Einstein ni imel občutka, da ima toliko matematične podlage, da lahko dobro razloži nekatere svoje teorije.
Ljudje, ki jim je vsak matematični izrek in definicija odveč, samo iščejo izgovore za lenobo. Taki ljudje natančno pokažejo, kako neodgovorni so in kako skromno predstavo pravzaprav imajo o realnem življenju. Ne poskusšam trditi, da se z marljivostjo pride vsepovsod. Potrebno je tudi nekaj sreče in manipulativnosti. Zanašati le na zadnje dvoje pa je neumno.
Slovenski učenci v globalu sploh niso tako obremenjeni kot denimo japonski, stokajo pa trikrat bolj. Se mi zdi da količina stokanja in izgovarjanja narašča obratnosorazmerno z dejansko obremenitvijo.
Človek, ki ničesar ne terja od sebe, tudi ničesar ne bo imel od življenja. Treba je marsikaj vložiti, da živiš polno življenje, kjer se tudi izobrazba zdi smiselna. Če polovico popoldneva človek preživi pred računalniškim monitorjem in pasivno bulji, potem se pasivizira in povsem naravno je, da ga kmalu nič več ne zanima. Pasivni ljudje so počasni, počasne glave, razmišljajo stereotipično in imajo mnogo predsodkov. In to zato, ker jih kmalu "tudi razmišljanje je zanima več...".
Neka mojo sošolka je v srednji šoli rekla, da sploh ne ve, kdo pri osemnajstih hoče biti intelektualec. Meni se zdi, da ta izjava natančno pokaže njeno omejenost. Šola niso samo ocene - veliko več kot to šteje dejansko znanje. In če je znanje v primerni obliki, se kmalu pozna tudi na ocenah. Ta vpliv pa ni nujno velik.
Primer iz jrkotovega posta o matematičnem tekmovanju pa je naravnost idealen primer tega, da se človeku ni treba nič truditi, saj se bodo njihovi naravni darovi pokazali kar sami od sebe. Wishful thinking. Že Einstein je rekel, da je uspeh 1% inspiracije in 99% perspiracije, torej v večinskem deležu odvisen od tega, koliko dela človek vloži. In da ne bi živeli v zmoti - tudi Einsteina je več let njegov dobri prijatelj poučeval matematiko, dokler Einstein ni imel občutka, da ima toliko matematične podlage, da lahko dobro razloži nekatere svoje teorije.
Ljudje, ki jim je vsak matematični izrek in definicija odveč, samo iščejo izgovore za lenobo. Taki ljudje natančno pokažejo, kako neodgovorni so in kako skromno predstavo pravzaprav imajo o realnem življenju. Ne poskusšam trditi, da se z marljivostjo pride vsepovsod. Potrebno je tudi nekaj sreče in manipulativnosti. Zanašati le na zadnje dvoje pa je neumno.
Slovenski učenci v globalu sploh niso tako obremenjeni kot denimo japonski, stokajo pa trikrat bolj. Se mi zdi da količina stokanja in izgovarjanja narašča obratnosorazmerno z dejansko obremenitvijo.
hruske ::
Nadezhda je zadela bistvo.
To je nekako tako kot tisti profesorji, ki ti direkt povejo kaj bo v kontrolni, na izpitu oz. kolokviju. Takrat postane dovolj, da si prisoten takrat, ko to pove, si stvar malo pogledas doma in naredis pozitivno. Ampak znanja pa nimas. In potem pades na koncu leta.
Nekak se mi zdi takole: če ne veš, zakaj si šel, da določeno šolo, potem ti je vseeno, če jo obiskuješ ali pa ne. Življenje ti vedno pošilja dobro in slabo skupaj, v enem paketu. Če boš takrat vedel zakaj se šolaš, potem se bos potrudil, ce pa ne, pa bos pustil vse skupaj.
Sam se ubistvu kar precej strinjam z Rugljem, ki je imel intervju v eni reviji k smo jo dobl ob začetku leta.
To je nekako tako kot tisti profesorji, ki ti direkt povejo kaj bo v kontrolni, na izpitu oz. kolokviju. Takrat postane dovolj, da si prisoten takrat, ko to pove, si stvar malo pogledas doma in naredis pozitivno. Ampak znanja pa nimas. In potem pades na koncu leta.
Nekak se mi zdi takole: če ne veš, zakaj si šel, da določeno šolo, potem ti je vseeno, če jo obiskuješ ali pa ne. Življenje ti vedno pošilja dobro in slabo skupaj, v enem paketu. Če boš takrat vedel zakaj se šolaš, potem se bos potrudil, ce pa ne, pa bos pustil vse skupaj.
Sam se ubistvu kar precej strinjam z Rugljem, ki je imel intervju v eni reviji k smo jo dobl ob začetku leta.
CCfly ::
Se mi zdi da količina stokanja in izgovarjanja narašča obratnosorazmerno z dejansko obremenitvijo.
Ker je obremenitev relativna, lahko predpostavimo, da je kolicina stokanja konstantna.
Ker je obremenitev relativna, lahko predpostavimo, da je kolicina stokanja konstantna.
root987 ::
Nadezhda je že zadela bistvo, ampak mislim da situacija ni tako kritična. Kdor tako stoka kot praviš po večini ne konča niti drugega, kaj šele tretji ali četrti letnik. Kar pa se lahko v prihodnosti odraža kot precejšen odstotek ljudi, ki nimajo dokončane srednje šole. Upajmo da bodo potem ti, ki padejo, imeli vsaj voljo narediti kakšno večerno šolo ... 
Sicer pa to, da gre nekdo na gimnazijo samo zato, ker se še ne more odločiti, po moje ne more biti tako hudo. Osebno na koncu osnovne šole nisem vedel kaj zaboga početi (vedel sem da bom šel na gim), vendar pa se mi je do sedaj, v tem šolskem letu, že vse skupaj precej zjasnilo. Kdor je pa tako len, da se mu j* za vse skupaj, pa mu tudi ni pomoči. Morda je pa tudi prav da takšni ne naredijo faksa?
Sicer pa to, da gre nekdo na gimnazijo samo zato, ker se še ne more odločiti, po moje ne more biti tako hudo. Osebno na koncu osnovne šole nisem vedel kaj zaboga početi (vedel sem da bom šel na gim), vendar pa se mi je do sedaj, v tem šolskem letu, že vse skupaj precej zjasnilo. Kdor je pa tako len, da se mu j* za vse skupaj, pa mu tudi ni pomoči. Morda je pa tudi prav da takšni ne naredijo faksa?
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
OwcA ::
Kdor tako stoka kot praviš po večini ne konča niti drugega, kaj šele tretji ali četrti letnik.
Tole je nekoliko preveč drastično. V našie generaciji na gimnaziji jih je v vseh 4 letih padlo za na prste ene roke prešteti (pa še ti ostane, za vrtanje po nosu).
Kdor je pa tako len, da se mu j* za vse skupaj, pa mu tudi ni pomoči. Morda je pa tudi prav da takšni ne naredijo faksa?
Lenoba in resignacija nista nujno povezani. Takisto ni nujno, da ne bi nekdo, ki je lenaril skozi SS ne delal na faksu.
Vsi, ki pravite, da bi moralo biti več zanimivosti. Po eni strani imate prav, ampak to je velikokrat nemogoče na ustreznem nivoju. Torej, da se stvar ne sprevrže v osnovnoolsko in hkrati, da jo je mogoče razumeti s priodobljenim znanjem.
Iz vsega srca se strinjam s tem, da splošna izobrazba pada. Če je res, da je snovi več kot je je bilo, potem smo iz generacije v generacijo bolj poneumljeni. Že na tem forumu se to lepo vidi v oddelikih kot je Navijanje ali Hlajejne in modifikacije, kjer so svtle izjeme ti, ki povežejo kar so se naučili pri fiziki s konkretnimi primeri. O pismenosti pa raje sploh ne bi, škoda besed.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
root987 ::
Hja, kako je na faksu ne morem govoriti saj sem prvi letnik, ti pa verjamem na besedo.
Se je to nanašalo name?
O pismenosti pa raje sploh ne bi, škoda besed.
Se je to nanašalo name?
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Lio ::
pri dost primerih ki jih jst poznam je tako, da so se celo OŠ zajebalai, ampak v srednji pa so začeli delat, ker nekako delaš za sebe(če govorimo o strokovni) ker pač ti je sno zanimiv-vsaj pri strokovnih predmetih, v OŠ ap hodiš pač da maš neke osnove(ki bi se jih lahko naučili v 4letih) in apč da imaš dosti točk za vpis na željeno šolo. Ker pač tisti ki jim šola lavfa in so non-stop pridni grejo na gimnazije, se še tam piflajo in propadejo na faksu.
Če pa gre nekdo nma strokovno, ve da bo po tistih 4letih živel od tega kar se bo naučil da poklicne mature, in mu je pač snov zanimiva, ima nekako občutek da ve zakaj se uči.
Če pa gre nekdo nma strokovno, ve da bo po tistih 4letih živel od tega kar se bo naučil da poklicne mature, in mu je pač snov zanimiva, ima nekako občutek da ve zakaj se uči.
OwcA ::
@root: ne (edinle če si se v tem tudi sam našel 
) .
@Lord Lio: Od kod ti povezava med pridnostjo v gimnaziji in propadom na faksu?
Povrh preveč idealiziraš poklicne sredjne šole. Kot prvo, mnogi niti nimajo izbiri, bodisi zaradi socialnih rzmer doma, bodisi ker so v OŠ nabrali premalo točk. Poleg tega od tebe zahtevajo, da se še kot takorekoč otrok opredeliš za celo življenje. Kaj mi koristi obvladovanje stružnice, če pri 18. ugotovim, da bi rad študiral zoologijo (prvi vzgib je bil zobozdravnik, a ta za cinike med nami ni dovoj nazoren).
V idealnem svetu bi bila težava tudi pomankanje splošne izobrazbe, ampak čedalje bolj se nagibam k stališču, da masa neukih v mnogih pogledih niti ni tako napačna zadeva.
) .@Lord Lio: Od kod ti povezava med pridnostjo v gimnaziji in propadom na faksu?
Povrh preveč idealiziraš poklicne sredjne šole. Kot prvo, mnogi niti nimajo izbiri, bodisi zaradi socialnih rzmer doma, bodisi ker so v OŠ nabrali premalo točk. Poleg tega od tebe zahtevajo, da se še kot takorekoč otrok opredeliš za celo življenje. Kaj mi koristi obvladovanje stružnice, če pri 18. ugotovim, da bi rad študiral zoologijo (prvi vzgib je bil zobozdravnik, a ta za cinike med nami ni dovoj nazoren
). V idealnem svetu bi bila težava tudi pomankanje splošne izobrazbe, ampak čedalje bolj se nagibam k stališču, da masa neukih v mnogih pogledih niti ni tako napačna zadeva.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
DSmidgy ::
Manj je splošne izbrazbe, lažje se vlada. Namesto reševanje težav v državi ljudje zahtevajo "kruha in iger" - saj političnega in ekonomskga dogajanja tako ne razumejo. Tko kot tista komedija oz. "hočemo nazaj komunizem" na Trenjih včeraj. Čisti primer neukih ljudi, ki ne razumejo kapitalizma (za katerega so se odločili na referendumu) - sedaj pa jamrajo da imajo premajhne plače. To da pa ima sedaj svoj avto, gre lahko na morje in ni več lačen, pa pozabi.
Eden z osnovno šolo se pritožuje zakaj ima direktor 1.000.000 SIT plače, on pa samo 100.000 SIT. Čisto enostavno. Če se osebi zamenjata, firma propade in noben nima več nobene plače. Po domače - znaje je pač vmes (oz. neznaje). Če hoče mesto direktorja, naj se popoldne, po delu izobražuje.
Eden z osnovno šolo se pritožuje zakaj ima direktor 1.000.000 SIT plače, on pa samo 100.000 SIT. Čisto enostavno. Če se osebi zamenjata, firma propade in noben nima več nobene plače. Po domače - znaje je pač vmes (oz. neznaje). Če hoče mesto direktorja, naj se popoldne, po delu izobražuje.
hruske ::
Včas je problem tud v odnosih do učiteljev... ki jih dijaki največkrat sploh ne spoštujejo in ne jemljejo kot osebo, ampak bolj kot oviro, kot antipoda. Potem se pa na vse sile bojujejo proti njemu, namesto da bi pomislili, da se učijo pravzaprav zase.
Kot npr. (žal resničen) primer ko je en dijak profesorju pokazal pištolo, pa je dobil dvojko zaključeno. Potem pa opravljaj svoj profesorski poklic, če lahko.
Kot npr. (žal resničen) primer ko je en dijak profesorju pokazal pištolo, pa je dobil dvojko zaključeno. Potem pa opravljaj svoj profesorski poklic, če lahko.
nicnevem ::
Zanimivo je tudi to da je bil nivo pri matematiki na gimnazijah preh kakimi 20 leti dosti višji kot sedaj - kot primer vzemimo stožnice, konkretno npr. elipse; včasih so na gimnazijah jemali tudi take enačbe elips, ki so imele osi nagnjeni glede na koordinatni sistem - danes komaj omenijo splošno obliko enačbe kjer je stožnica izven izhodišča...pa to ni edina stvar, ki je je bilo včasih več (npr. vektorski produkt)....potem pa nekateri pravijo da je danes več snovi
Imel sem tudi profesorja fizike, ki je trdil podobne stvari; v bistvu se mi zdi da so včasih bolj gradili na razmišljanju (to nas je stari prof tudi hotel navaditi) kot na piflanju...Ko se je ta prof upokojil nam je rekel da je včasih zelo rad učil, vendar kakršna je danes postala gimnazija...tega se on več ne gre...in js misl da sem ga razumel...
Ne razumem pa vzroka za padanje težavnosti......a so se včasih rojevali pametnejši ljudje..hm, dvomim, menim da je težava v že omenjenem "ah, to je brezveze,..me ne zanima,...sej mi ni treba...se mi ne da...." - če je odnos tak rezultati tudi ne morejo bit briljantni, šolski sistem pa umetno (z nižanjem težavnosti) vzdržuje višino izobraženosti prebivalstva, da nam ne bi evropejci (al pa ne vem kdo) očitali (oziroma da nas ne bi bilo sram) kako malo ljudi z visoko izobrazbo imamo...samo moje skromno mnenje..pa amen.
Kaj pa so vzroki tega nezanimanja in nazainteresiranosti (uh težka beseda) bo pa mogoče kdo drug znal kej bolš povedat...
Imel sem tudi profesorja fizike, ki je trdil podobne stvari; v bistvu se mi zdi da so včasih bolj gradili na razmišljanju (to nas je stari prof tudi hotel navaditi) kot na piflanju...Ko se je ta prof upokojil nam je rekel da je včasih zelo rad učil, vendar kakršna je danes postala gimnazija...tega se on več ne gre...in js misl da sem ga razumel...
Ne razumem pa vzroka za padanje težavnosti......a so se včasih rojevali pametnejši ljudje..hm, dvomim, menim da je težava v že omenjenem "ah, to je brezveze,..me ne zanima,...sej mi ni treba...se mi ne da...." - če je odnos tak rezultati tudi ne morejo bit briljantni, šolski sistem pa umetno (z nižanjem težavnosti) vzdržuje višino izobraženosti prebivalstva, da nam ne bi evropejci (al pa ne vem kdo) očitali (oziroma da nas ne bi bilo sram) kako malo ljudi z visoko izobrazbo imamo...samo moje skromno mnenje..pa amen.
Kaj pa so vzroki tega nezanimanja in nazainteresiranosti (uh težka beseda) bo pa mogoče kdo drug znal kej bolš povedat...
Double_J ::
Ja, pa še kr težavnost bi večal?
Zame je šola, en tamanjši del izobraževanja. Ne pričakujem, da bo zdej to neki extra zapleteno. Namreč, če bi bilo, bi mi šlo zelo na jetra in bi me motilo.
Bom že sam vedel kdaj in kaj se učiti. To pa zagotovo ni preveč kompatibilno z učnim načrtom. Ali morda misli kdo, da me bo glihk takrat zadeva zagrabla, kot predvideva učni načrt?
Zame je šola, en tamanjši del izobraževanja. Ne pričakujem, da bo zdej to neki extra zapleteno. Namreč, če bi bilo, bi mi šlo zelo na jetra in bi me motilo.
Bom že sam vedel kdaj in kaj se učiti. To pa zagotovo ni preveč kompatibilno z učnim načrtom. Ali morda misli kdo, da me bo glihk takrat zadeva zagrabla, kot predvideva učni načrt?
Dve šivanki...
OldSkul ::
Mislim da je problem predvsem v tem, da nas šole preveč terajo.3 kontrolke na teden, pa še sprašujejo nenapovedano, pa še kakšni učitelji te jebejo v glavo pa se nabere.
BigWhale ::
> Zame je šola, en tamanjši del izobraževanja. Ne
> pričakujem, da bo zdej to neki extra zapleteno.
> Namreč, če bi bilo, bi mi šlo zelo na jetra in bi
> me motilo.
Vidis, ampak falil si ze v zacetku. sola je trenutno najvecji del izobrazevanja. Ker brez te sole ne bos znal nicesar.
Je pa precej hecno, ljudje dajejo izobrazbi dostikrat prevec teze.
> pričakujem, da bo zdej to neki extra zapleteno.
> Namreč, če bi bilo, bi mi šlo zelo na jetra in bi
> me motilo.
Vidis, ampak falil si ze v zacetku. sola je trenutno najvecji del izobrazevanja. Ker brez te sole ne bos znal nicesar.
Je pa precej hecno, ljudje dajejo izobrazbi dostikrat prevec teze.
Double_J ::
Vidis, ampak falil si ze v zacetku. sola je trenutno najvecji del izobrazevanja. Ker brez te sole ne bos znal nicesar.
Ja tako so govorili svoje čase. Ampak tej časi so nepreklicno mimo.
Dve šivanki...
Lio ::
@Owca: Ok, tisto sm malo čudno napisu, ampak pač lohk se napiflaš, in pač dobiš tisto usrano oceno da narediš korkltolk solidno, ampak tuki(govorim o gim) k maš pač tiste splošne predmete. Ko pa si ti na fasku ko te za nekej izobrqažujejo(dohtar, pilot, whatever...) pa morš ti od tega tud neki odnest, ne sam da se neki napiflaš.
Ok, to s poklicnim je delno res kar si ti reku, ampak poglej, ti narediš na primer srednjo da si elektrotehnik računalništva, pol pa ugotoviš da te to ne veseli več. Greš na maturitetni tečaj narediš maturo in lohk greš n a kakerkol faks, ubistvu maš pa potem 2 poklica nepreimerno več znanja, 'zamudil' pa si samo eno leto.
Tako je moje mišljenje, in tako si pač jst to razlagam.
Ok, to s poklicnim je delno res kar si ti reku, ampak poglej, ti narediš na primer srednjo da si elektrotehnik računalništva, pol pa ugotoviš da te to ne veseli več. Greš na maturitetni tečaj narediš maturo in lohk greš n a kakerkol faks, ubistvu maš pa potem 2 poklica nepreimerno več znanja, 'zamudil' pa si samo eno leto.
Tako je moje mišljenje, in tako si pač jst to razlagam.
Legend(SLO) ::
A dej ne jamrej. Pejdi v Ameriko, tam se bos v srednji soli ucil crkovanja. Zemljepis pa tako ali tako pride na faxu...
Z veseljem. Sam če bi se tm rodiu, da bi se mi kej slišal k tko se mi NE SLIŠ NČ. Zemla je ap itq neki najlažiga in se odprau z levo roko
Tott987: Po tvoji teoriji jst pol zdej nism v tretjem letniku. Pa tut če zdej čist neham delat mam dost zaloge da nardim brez kšnga jkoga naprezanja
jRk0 ::
heh, jaz sem bil v enem posebnem stanju ucenja matematike ko sem pisal poste, ki ne kazejo mojega vsakodnevnega prepricanja o doloceni stvari, saj zelo hitro spreminjam razpolozenja in mnenja o necem. :)
v bistvu pac, matematiko sem mel vedno rad, ker je bila logicna, brez nekega ucenja (no, nekaj pa ze;))...saj v bistvu se zdaj je tako, no ja.
v glavnem, meni se gimnazija ne zdi posebno tezka, ker ucim se precej malo, v primerjavi z nekaterimi sosolkami in sosolci prakticno nic.
za matematicni test v cetrtek sem se ucil uro, dve. nekateri so se 3,4,5 ali 7 dni vsak dan. pa ne hvalim se, ampak ce stvari razumes, gre hitro.
dobil sem 4 :( tukaj pa pride povrsnost, ker tests ni bil tezak posebej (vsaj meni) in sem namesto (g.f)(x) sel pisats f(g(x)) pa zajebal 4 tocke, ki so mi zbile oceno:\ ampak jebesh, itak ne bom mel 5 mat letos...
mah, saj v 4. letniku je predmetnik vsaj malo bolj zanimiv, ker mas izbirne predmete pa vsega skup jih mam 7. mislim da celo s telovadbo vred, heh.
no, danes nimam nekih pripomb vec:)
v bistvu pac, matematiko sem mel vedno rad, ker je bila logicna, brez nekega ucenja (no, nekaj pa ze;))...saj v bistvu se zdaj je tako, no ja.
v glavnem, meni se gimnazija ne zdi posebno tezka, ker ucim se precej malo, v primerjavi z nekaterimi sosolkami in sosolci prakticno nic.
za matematicni test v cetrtek sem se ucil uro, dve. nekateri so se 3,4,5 ali 7 dni vsak dan. pa ne hvalim se, ampak ce stvari razumes, gre hitro.
dobil sem 4 :( tukaj pa pride povrsnost, ker tests ni bil tezak posebej (vsaj meni) in sem namesto (g.f)(x) sel pisats f(g(x)) pa zajebal 4 tocke, ki so mi zbile oceno:\ ampak jebesh, itak ne bom mel 5 mat letos...
mah, saj v 4. letniku je predmetnik vsaj malo bolj zanimiv, ker mas izbirne predmete pa vsega skup jih mam 7. mislim da celo s telovadbo vred, heh.
no, danes nimam nekih pripomb vec:)
You fuck up once, you loose two teeth.
nicnevem ::
jRk0 čestitam za odl(4)...
hotel sem sam še rečt da se vam ne splača sekirat zaradi ocen...sej ne da niso pomembne (recimo če rabiš pike da boš šel pravo študirat pol mal se že morš)..mislm tist ko so nekateri (sicer redki ampak vseen) vsi potrti če dobijo eno 4 al pa 3 namesto 5....ko boš čez nekaj let za nazaj gledal se ti to zdi čisto brezveze - > skratka včasih je celo najbolš da se ti jebe za vse skup pa čist dobr čez prideš - po lastnih izkušnjah
hotel sem sam še rečt da se vam ne splača sekirat zaradi ocen...sej ne da niso pomembne (recimo če rabiš pike da boš šel pravo študirat pol mal se že morš)..mislm tist ko so nekateri (sicer redki ampak vseen) vsi potrti če dobijo eno 4 al pa 3 namesto 5....ko boš čez nekaj let za nazaj gledal se ti to zdi čisto brezveze - > skratka včasih je celo najbolš da se ti jebe za vse skup pa čist dobr čez prideš - po lastnih izkušnjah
BigWhale ::
> Ja tako so govorili svoje čase. Ampak tej časi so
> nepreklicno mimo.
Jasno, le kdo potrebuje trapasto izobrazevanje, sploh slovenscino, mar ne?
;>
> nepreklicno mimo.
Jasno, le kdo potrebuje trapasto izobrazevanje, sploh slovenscino, mar ne?
;>
hruske ::
Itak, sploh zdej k mamo liit spik.
Zato pa jaz ne uporabljam slovenskih windows, ker znam anglesko in sm lith juzer.
Zato pa jaz ne uporabljam slovenskih windows, ker znam anglesko in sm lith juzer.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hruske ()
jRk0 ::
jaz mislim pravo studirat...rabim pike, heh:)
Slovenscina. huh. mislim, da je ni nic prevec v soli. Bilo bi pa predvsem boljse malo vec slovnice dat v program in umaknit kaksne knjige, ki so predvsem pretezke za popolno razumevanje dijakov pri taksni starosti, pa se prevec jih je.
Slovnice pa, kot vidimo, primanjkuje veliko osebkom. Kar je zalostno, ker pol noben ne zna pisma napisat al pa prosnje oz. kakrsnekoli malo zahtevnejse povedi.
tako da, vec slovnice in manj knjig k slovenscini, da bomo bolj pismeni.
p.s.: ne se zaj na mene spravljat, ce sem nardil kaksne napake, ker sem samo zelel izraziti svoje mnenje, ne pa dati zgled drugim.
p.p.s.: vsem tukaj in televizijcem, radijcem, novinarjem vseh vrst pa priporocam, da malo ponovijo uporabo namenilnika in nedolocnika, ki je polovica slovencev (ce ne se vec) sploh ne zna.
Slovenscina. huh. mislim, da je ni nic prevec v soli. Bilo bi pa predvsem boljse malo vec slovnice dat v program in umaknit kaksne knjige, ki so predvsem pretezke za popolno razumevanje dijakov pri taksni starosti, pa se prevec jih je.
Slovnice pa, kot vidimo, primanjkuje veliko osebkom. Kar je zalostno, ker pol noben ne zna pisma napisat al pa prosnje oz. kakrsnekoli malo zahtevnejse povedi.
tako da, vec slovnice in manj knjig k slovenscini, da bomo bolj pismeni.
p.s.: ne se zaj na mene spravljat, ce sem nardil kaksne napake, ker sem samo zelel izraziti svoje mnenje, ne pa dati zgled drugim.
p.p.s.: vsem tukaj in televizijcem, radijcem, novinarjem vseh vrst pa priporocam, da malo ponovijo uporabo namenilnika in nedolocnika, ki je polovica slovencev (ce ne se vec) sploh ne zna.
You fuck up once, you loose two teeth.
Phoebus ::
No seveda smo vsi jokali ko smo bli v SŠ, ampak v končni fazi moramo:
1. odnest neko splošno izobrazbo
2. biti pripravljeni za nadaljni študij, ne glede na to ali se gre na matematiko, fiziko, ali pa pedagoško.
Tako da pozabite s tem jokom kaj vam to, mogoče vam bo pa koristilo pri miljonarju
1. odnest neko splošno izobrazbo
2. biti pripravljeni za nadaljni študij, ne glede na to ali se gre na matematiko, fiziko, ali pa pedagoško.
Tako da pozabite s tem jokom kaj vam to, mogoče vam bo pa koristilo pri miljonarju
Myth ::
Hehe. Ja, to bo ja.
Ravno kličem,da bom postal eden izmed udeležencev.
Ravno kličem,da bom postal eden izmed udeležencev.
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤
moj_nick ::
Naša profesorica za slovenščino vedno povdarja: to vam bo koristilo, če boste mogoče kdaj na "vročem stolu". In potem seveda to tudi sprašuje.
110111001001010001010000
root987 ::
Osebno mi je slovenščina z temi knjigami zanimiva... Me pa zanima kako bo kaj s tem v prihodnosti... :)
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
antonija ::
Najprej se opravicujem ker nisem prebral vseh komentarjev na to temo, ampak tole bi rad primaknil:
Koncno sem imel priloznost debatirati z nekom, ki ni sel skozi izobrazevalni sistem podoben nasem, ampak skozi ozko usmerjen evropski sistem (ki so ga skopiral od amerike). Bistvo debate je nakocu blo to, da je nas sistem zsnovan na napacni ideji; nas sistem naj bi te pripravil za zivljenje (zato tudi tako obsirna snov), evropski (ameriski) pa za delovno mesto-sluzbo. In v nasi stari drzavi so morda bile sluzbe kjer so zaposlovali ljudi s splosno izobrazbo na relativno specificna delovna mesta, saj so se ti ljudje v roku nekaj mesecev bili sposobni nauciti vse kar rabijo za doticno delovno mesto in je vse sibalo.
Pol je pa prisel kapitalizem tudi do nas in so se nase firme zacele prodajat, kar je pripeljalo nove direktorje in nove politike zaposlovanja. Tokaj so pa zviseli nasi kadri, ker niso bili dovolj konkurencni za delovna mesta. Pri nas to ni zelo izrazit fenomen, ker je le malo evropejcev ki bi si tako zelo zelelo delati pri nas. Slovenci v tujini imamo pa probleme, ce se potegujemo za neko delovno mesto proti "evropejcu" ali "americanu". Podjetja (v mojem primeru Novartis, Basel, Svica) isce delavce za tocno doloceno delovno mesto. Delovne naloge so znane vnaprej, potrebna znanja tudi. Seveda so vkljuceni tudi roki do kdaj naj bi bilo kej narjeno. In ce ze na startu nimas zadostne izobrazbe (strokovne, skrajno specificne) za doticno delovno mesto si pogoreu, ker te ne bo nihce placeval mesec ali vec da se bos ti "naucil delat" na sihtu.
Skratka, pri evropskih sluzbah (tistih kjer se javis na rzpis, ne tistih ki ti jih atiji in znanci zrihtajo) smo ljudje iz "starega" izobrazevalnega sistema prikrajsani in tezje dobimo zeljena mesta v podjetju.
Seveda sem jaz zagovarjal idejo ki stoji za nasim izobrazevalnim sistemom, in sicer da imamo mi veliko vec splosnega znanja in smo veliko bolj fleksibilni in sposobni za sirso paleto del kot pa "evropejci" in "americani" in da zaradi tako splosne izobrazbe tudi drugace mislimo ker imamo vec podatkov in izkusenj.
Pa se spet vse neha pri oglasu za delo: Sluzba taka-pa-taka, delovne naloge so take-pa-take, roki so taki-pa-taki. To je vse. Od mene (po izobrazbi kemik) nihce ne zahteva da na sihtu vem glavna mesta evropskih prestolnic ali glavno industrijo na svedskem (pohistvo), nihce noce vedet kaj je mislil Preseren ko je napisal Kam, noben me ne rabi za racunanje nevemkeksnih integralov (to dela racunalnik, ceprav jih znam tud sam racunat), noben noce vedet kaj vse je obsegal Rim v antiki, nobenga ne zanima kolk toplote rabis da segrejes en kg vode za en K..... Hocjo samo to da delas to kar si placan. Vse ostalo je tvoja stvar.
Ena od slabosti ki sem jih jaz nasel na "evropskem" sistemu je ta, da na koncu izobrazevanja res nisi sposoben opravljati nobenega drugega dela kot tistega za katerega si placan. Ampak na zalost ima evropa tudi za to resitev. Rece se ji dopolnitveni tecaji. Tle (v Novartisu) je vec kot polovica folka ki je nardila en faks in pol za eno leto sla na enega od teh "dopolnitvenih tecajev" in zdaj majo tle enako sluzbo kot tisti, ki so bili v orogonalu solani za sluzbe (brez tecajev).
Na koncu sem seveda bil zelo razocaran nad nasim izobrazevalnim sistemom, saj vse "pridige" v stilu "v zivljenju bos tudi to rabil" in podobne ne veljajo nic. V kapitalizmu velja da najboljsi prezivi, in "mi" nazalost nismo najboljsi. Mogoce bi bili najboljsi v peteroboju (pet razlicnih sluzb hkrati; sej pa ja imamo velik znanja in sposobnosti), sam tle te placajo sam za eno sluzbo. Tko da men je zal da sem mogu v srednji soli poslusat in se ucit toliko dejstev, ki jih lahko uporabim le za resevanje krizank.
Prosim ne me zdej razumet da je vedet nekaj vec slaba stvar, ker ni. Ampak pri iskanju sluzbe v tujih podjetjih ti ne pomaga gora znanja ki ni povezana s sluzbo. Ce slucajno dovolj zgodaj veste kateo sluzbo zelite, se raje poskusite izobraziti v kaki tuji ustanovi (in drzavi), saj bo tako pot do sluzbe lazja. V sloveniji bomo pa se dooolgo cakali da bo nekomu prebilo in bo pogruntal da kemiki v sluzbi ne potrebujejo veliko znanja zgodovine in geografije in sociologije in tko naprej.
Upam da nism prevec zakopliciru...
Koncno sem imel priloznost debatirati z nekom, ki ni sel skozi izobrazevalni sistem podoben nasem, ampak skozi ozko usmerjen evropski sistem (ki so ga skopiral od amerike). Bistvo debate je nakocu blo to, da je nas sistem zsnovan na napacni ideji; nas sistem naj bi te pripravil za zivljenje (zato tudi tako obsirna snov), evropski (ameriski) pa za delovno mesto-sluzbo. In v nasi stari drzavi so morda bile sluzbe kjer so zaposlovali ljudi s splosno izobrazbo na relativno specificna delovna mesta, saj so se ti ljudje v roku nekaj mesecev bili sposobni nauciti vse kar rabijo za doticno delovno mesto in je vse sibalo.
Pol je pa prisel kapitalizem tudi do nas in so se nase firme zacele prodajat, kar je pripeljalo nove direktorje in nove politike zaposlovanja. Tokaj so pa zviseli nasi kadri, ker niso bili dovolj konkurencni za delovna mesta. Pri nas to ni zelo izrazit fenomen, ker je le malo evropejcev ki bi si tako zelo zelelo delati pri nas. Slovenci v tujini imamo pa probleme, ce se potegujemo za neko delovno mesto proti "evropejcu" ali "americanu". Podjetja (v mojem primeru Novartis, Basel, Svica) isce delavce za tocno doloceno delovno mesto. Delovne naloge so znane vnaprej, potrebna znanja tudi. Seveda so vkljuceni tudi roki do kdaj naj bi bilo kej narjeno. In ce ze na startu nimas zadostne izobrazbe (strokovne, skrajno specificne) za doticno delovno mesto si pogoreu, ker te ne bo nihce placeval mesec ali vec da se bos ti "naucil delat" na sihtu.
Skratka, pri evropskih sluzbah (tistih kjer se javis na rzpis, ne tistih ki ti jih atiji in znanci zrihtajo) smo ljudje iz "starega" izobrazevalnega sistema prikrajsani in tezje dobimo zeljena mesta v podjetju.
Seveda sem jaz zagovarjal idejo ki stoji za nasim izobrazevalnim sistemom, in sicer da imamo mi veliko vec splosnega znanja in smo veliko bolj fleksibilni in sposobni za sirso paleto del kot pa "evropejci" in "americani" in da zaradi tako splosne izobrazbe tudi drugace mislimo ker imamo vec podatkov in izkusenj.
Pa se spet vse neha pri oglasu za delo: Sluzba taka-pa-taka, delovne naloge so take-pa-take, roki so taki-pa-taki. To je vse. Od mene (po izobrazbi kemik) nihce ne zahteva da na sihtu vem glavna mesta evropskih prestolnic ali glavno industrijo na svedskem (pohistvo
), nihce noce vedet kaj je mislil Preseren ko je napisal Kam, noben me ne rabi za racunanje nevemkeksnih integralov (to dela racunalnik, ceprav jih znam tud sam racunat), noben noce vedet kaj vse je obsegal Rim v antiki, nobenga ne zanima kolk toplote rabis da segrejes en kg vode za en K..... Hocjo samo to da delas to kar si placan. Vse ostalo je tvoja stvar.Ena od slabosti ki sem jih jaz nasel na "evropskem" sistemu je ta, da na koncu izobrazevanja res nisi sposoben opravljati nobenega drugega dela kot tistega za katerega si placan. Ampak na zalost ima evropa tudi za to resitev. Rece se ji dopolnitveni tecaji. Tle (v Novartisu) je vec kot polovica folka ki je nardila en faks in pol za eno leto sla na enega od teh "dopolnitvenih tecajev" in zdaj majo tle enako sluzbo kot tisti, ki so bili v orogonalu solani za sluzbe (brez tecajev).
Na koncu sem seveda bil zelo razocaran nad nasim izobrazevalnim sistemom, saj vse "pridige" v stilu "v zivljenju bos tudi to rabil" in podobne ne veljajo nic. V kapitalizmu velja da najboljsi prezivi, in "mi" nazalost nismo najboljsi. Mogoce bi bili najboljsi v peteroboju (pet razlicnih sluzb hkrati; sej pa ja imamo velik znanja in sposobnosti), sam tle te placajo sam za eno sluzbo. Tko da men je zal da sem mogu v srednji soli poslusat in se ucit toliko dejstev, ki jih lahko uporabim le za resevanje krizank.
Prosim ne me zdej razumet da je vedet nekaj vec slaba stvar, ker ni. Ampak pri iskanju sluzbe v tujih podjetjih ti ne pomaga gora znanja ki ni povezana s sluzbo. Ce slucajno dovolj zgodaj veste kateo sluzbo zelite, se raje poskusite izobraziti v kaki tuji ustanovi (in drzavi), saj bo tako pot do sluzbe lazja. V sloveniji bomo pa se dooolgo cakali da bo nekomu prebilo in bo pogruntal da kemiki v sluzbi ne potrebujejo veliko znanja zgodovine in geografije in sociologije in tko naprej.
Upam da nism prevec zakopliciru...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
malcontent ::
se strinjam z tem, da je preveč enga pritoževanja med npr. dijaki , pa lahko dam na to sam en pr naših prfoksih blazn priljubljen odgovor :"zakaj si šel pa pol na gimnazijo?" Ne vem pa tud, kaj je blo včasih, da so ljudje kr zmogli vso količino snovi pa jih je pol res sam nekaj pršlo v višje šole, pa so bli pol doktorji. Je že mogoče, da bi bilo potemtakem bolje, če bi bilo malo izobraženih, pa ti kvalitetno.
Sam fora je pa, da če imaš neizobražene množice, pa lahko oblast čudovito lahko manipulira nevedno rajo. ( ne bom niti rekla, da je to stanje bistveno drugačno od sedanjega,...
Imet družbo celovito kvalitetno izobraženih ljudi bi blo pa še najboljš, čeprav je to še bolj utopična ideja ( Utopija ni nekaj, kar se ne da uresničiti; je le nekaj, kar se še ni uresničilo (Bakunin)
Btw: pa ne se zdj pritoževat pa fajtat tisti,k mate raje naravoslovne predmete pa tisti, ki vam smisel daje družboslovje
Aja - poanta - Ne pričakujte, da boste v šoli deležni splošne izobrazbe, to predolgo traja.
vaša usoda je v vaših rokah (hja, no,...
Sam fora je pa, da če imaš neizobražene množice, pa lahko oblast čudovito lahko manipulira nevedno rajo. ( ne bom niti rekla, da je to stanje bistveno drugačno od sedanjega,...
Imet družbo celovito kvalitetno izobraženih ljudi bi blo pa še najboljš, čeprav je to še bolj utopična ideja ( Utopija ni nekaj, kar se ne da uresničiti; je le nekaj, kar se še ni uresničilo (Bakunin)
Btw: pa ne se zdj pritoževat pa fajtat tisti,k mate raje naravoslovne predmete pa tisti, ki vam smisel daje družboslovje
Aja - poanta - Ne pričakujte, da boste v šoli deležni splošne izobrazbe, to predolgo traja.
vaša usoda je v vaših rokah (hja, no,...
Jemljite se manj resno.
Lio ::
no, pol pa vidš, zakaj američani ne vejo kje leži slovenija, kje je sever...... Pač, oni so tam zato, da jih bodo naučil, to, kar bodo pol na šihtu potreboval, in nč druzga. Ok, sej ubistvu je to ql, ampak en mičkeno več znanja bi pa vseen blo fino met. Si predstavlate, naprimer njim, potem mi mormo bit geniji, sej vemo o njihovi zgodovini skor več kt oni. Kaj, a mislte da so oni pol OŠ predelval antiko? Ma ja!
OK, res da ne poznam nobenga, ki bi se šolu po njihovem sistemu, ampak na podlagi vsega kr sm slišu in vidu sem nekak pršu do tega, da bistvu, smo bolj pametni od njih, ampak nas ta pamet j*** v glavo, ker pač v dobi kapitalizma zmaga tist ki je cenej, pa bo bolš delu, ne pa tist k ma doktorat, pa pometat ne zna.
OK, res da ne poznam nobenga, ki bi se šolu po njihovem sistemu, ampak na podlagi vsega kr sm slišu in vidu sem nekak pršu do tega, da bistvu, smo bolj pametni od njih, ampak nas ta pamet j*** v glavo, ker pač v dobi kapitalizma zmaga tist ki je cenej, pa bo bolš delu, ne pa tist k ma doktorat, pa pometat ne zna.
Legend(SLO) ::
@antonija: To je biu lep govor.
Usi prfoksi k majo 100 pik si znajo na to sami odgovort. Mislm, da bi si tut ti lahko. Oz priznajo, da smo ubistvu v začaranem krogu, ke rje to ubistu neformalno nujno.
Pol ja pr ns mamo ful nizko stopno izobrazbe in se ful mal zahteva. zato pa italjanski Dr. znanosti govorijo prfectno angleščino pa rabš 20 minut, da ugotoviš, da je tist angleščina (vir: moja inštruktorca k jih ma na tečajih)
Tko da pšt u tem, da je naša šola lahka.
zakaj si šel pa pol na gimnazijo?
Usi prfoksi k majo 100 pik si znajo na to sami odgovort. Mislm, da bi si tut ti lahko. Oz priznajo, da smo ubistvu v začaranem krogu, ke rje to ubistu neformalno nujno.
Pol ja pr ns mamo ful nizko stopno izobrazbe in se ful mal zahteva. zato pa italjanski Dr. znanosti govorijo prfectno angleščino pa rabš 20 minut, da ugotoviš, da je tist angleščina (vir: moja inštruktorca k jih ma na tečajih)
Tko da pšt u tem, da je naša šola lahka.
krneki
OwcA ::
@Legend(SLO): dejstvo je, da imamo premalo ljudi z visoko izobrazbo, zatu tudi prihajajoče reforme šolstva. Koliko je stvar zahtevna je stvar posameznika. Če se tebi zdi težka, zato še ne postane to absolutna danost.
Če čolvek preleti tole debato je kaj lahko ljudi razdeliti v dve skupini, žal ob precej raznorodnih kriterijih skupaj nacepajo vedno isti.
Če čolvek preleti tole debato je kaj lahko ljudi razdeliti v dve skupini, žal ob precej raznorodnih kriterijih skupaj nacepajo vedno isti.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Legend(SLO) ::
dejstvo je, da imamo premalo ljudi z visoko izobrazbo, zatu tudi prihajajoče reforme šolstva.
Ja in če upoštevamo, da je intiligenca in te danosti, da so na planetu razporejen po Gavsu potem pridemo do zaklučka, da mamo težje šole. Zakaj? Ker mamo preml visokoizobraženih ljudi. Zakaj? Ker jih preveč pocepa ali obupa.
Zarad prvega dejstva pa to ni zato, ker smo v Sloveniji nabrani idioti.
krneki
OwcA ::
Ne vem, če bo temu čisto tako. Bolj kot je šola "težka" (gim Vič, bim. Bežigrad ...) manj učencev popada. Glede na to, da imajo te šole hkrati največji uspeh na maturi tudi ne moremo trditi, da manj zahtevajo.
Krivec je predvsem družba in pri mnogih socialni problemi.
Krivec je predvsem družba in pri mnogih socialni problemi.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Ziga Dolhar ::
Še moje mnenje.
Gimnazija v Sloveniji je popolnoma zgrešena.
Naj se popravim: gimnazija je super. Le ljudsko razmišljanje o izobraževanju in predvsem ocenjevanje gimnazij kot "elitnih šol" v očeh posameznika je precej zgrešeno.
Gimnazija po svojem programu obljublja nekakšno logično nadaljevanje osnovne šole: splošno izobrazbo, ki temelji na kombinaciji faktografije in razvijanja "kritičnega" mišljenja, intelektualcev. Tovrsten program se mi zdi perfekten.
Na drugi strani imamo pa poklicne šole, ki so usmerjene bolj v "praktično-uporabno znanje". Res je, da se mnogi pritožujejo, da je tudi na teh šolah premalo prakse in preveč teorije. O tem bi se dalo debatirat (jaz osebno se s tem načeloma ne strinjam popolnoma), vendar naj mi bo do konca tega posta dovoljena predpostavka, da to ni res in so poklicne šole "perfektna izbira" za tiste, ki bi se radi priučili poklica.
Imamo torej super sistem -- praktično vsak se načeloma lahko odloči, ali že ve, kaj bi sploh rad, kaj ga zanima -- in se odloči za ustrezno šolo: gimnazijo oz. poklicno. Težava pa je, da se ne. :-).
Če jih toliko dere na gimnazije, potem smo Slovenci res narod intelektualcev. Pa nismo. Koliko jih pozna vsak od nas, ki hodijo na gimnazijo, pa osebnostno, interesno in vrednotno tja ne spadajo? Sicer se ne opiram na dejanske podatke, a se mi zdi, da je s tem v mestih še huje: lokalni šolarji gredo še raje na svojo krajevno gimnazijo kot tisti iz manjših krajev. Ker je gimnazija pač "in", ker je nekaj več, nekaj elitnega. Potem se pa nekdo, ki bi moral vedet, da pojem gimnazije predstavlja precej splošnega izobraževanja (vprašanje o koristnosti zopet postavimo na stran), nad tem zmrduje. Nekaj ne štima ;).
Po drugi strani imamo manj navala na poklicne šole -- ko pa je vendar jasno, da bi levji delež učenjadi iz sistema moral "izpasti" čimprej (beri: šolanje na vsaki nadaljni stopni bi moralo nadaljevat vedno manjši delež učencev trenutne stopnje). Ob tem gimnazije gojijo neko skorajšnje zaničevanje poklicnih šol v stilu poklicne stigmatizacije. "Poklicne šole so veliko lažje od gimnazije" je taka splošna zgodbica. Saj je res, vendar takšno posploševanje brez nadaljne argumentacije odpade. Rezultat takih zgodbic pa je katastrofalen.
Pa vendar je zanimivo tudi dejstvo, da je tovrstna mispercepcija namena in smotra določenih programov precej razširjena; sam sem hodil na srednjo ekonomsko (od tod morda rahla subjektivnost ;)) -- večina sošolcev je sovražila gospodarsko poslovanje, ekonomijo in računovodstvo. A jebeno: večji del teh nadaljuje šolanje na visoki poslovni/upravni/karkoli-v-zvezi-z-ekonomijo-šoli.
Kot frizerji v živalskem vrtu, ki se pritožujejo nad velikostjo poslovalnice.
Gimnazija v Sloveniji je popolnoma zgrešena.
Naj se popravim: gimnazija je super. Le ljudsko razmišljanje o izobraževanju in predvsem ocenjevanje gimnazij kot "elitnih šol" v očeh posameznika je precej zgrešeno.
Gimnazija po svojem programu obljublja nekakšno logično nadaljevanje osnovne šole: splošno izobrazbo, ki temelji na kombinaciji faktografije in razvijanja "kritičnega" mišljenja, intelektualcev. Tovrsten program se mi zdi perfekten.
Na drugi strani imamo pa poklicne šole, ki so usmerjene bolj v "praktično-uporabno znanje". Res je, da se mnogi pritožujejo, da je tudi na teh šolah premalo prakse in preveč teorije. O tem bi se dalo debatirat (jaz osebno se s tem načeloma ne strinjam popolnoma), vendar naj mi bo do konca tega posta dovoljena predpostavka, da to ni res in so poklicne šole "perfektna izbira" za tiste, ki bi se radi priučili poklica.
Imamo torej super sistem -- praktično vsak se načeloma lahko odloči, ali že ve, kaj bi sploh rad, kaj ga zanima -- in se odloči za ustrezno šolo: gimnazijo oz. poklicno. Težava pa je, da se ne. :-).
Če jih toliko dere na gimnazije, potem smo Slovenci res narod intelektualcev. Pa nismo. Koliko jih pozna vsak od nas, ki hodijo na gimnazijo, pa osebnostno, interesno in vrednotno tja ne spadajo? Sicer se ne opiram na dejanske podatke, a se mi zdi, da je s tem v mestih še huje: lokalni šolarji gredo še raje na svojo krajevno gimnazijo kot tisti iz manjših krajev. Ker je gimnazija pač "in", ker je nekaj več, nekaj elitnega. Potem se pa nekdo, ki bi moral vedet, da pojem gimnazije predstavlja precej splošnega izobraževanja (vprašanje o koristnosti zopet postavimo na stran), nad tem zmrduje. Nekaj ne štima ;).
Po drugi strani imamo manj navala na poklicne šole -- ko pa je vendar jasno, da bi levji delež učenjadi iz sistema moral "izpasti" čimprej (beri: šolanje na vsaki nadaljni stopni bi moralo nadaljevat vedno manjši delež učencev trenutne stopnje). Ob tem gimnazije gojijo neko skorajšnje zaničevanje poklicnih šol v stilu poklicne stigmatizacije. "Poklicne šole so veliko lažje od gimnazije" je taka splošna zgodbica. Saj je res, vendar takšno posploševanje brez nadaljne argumentacije odpade. Rezultat takih zgodbic pa je katastrofalen.
Pa vendar je zanimivo tudi dejstvo, da je tovrstna mispercepcija namena in smotra določenih programov precej razširjena; sam sem hodil na srednjo ekonomsko (od tod morda rahla subjektivnost ;)) -- večina sošolcev je sovražila gospodarsko poslovanje, ekonomijo in računovodstvo. A jebeno: večji del teh nadaljuje šolanje na visoki poslovni/upravni/karkoli-v-zvezi-z-ekonomijo-šoli.
Kot frizerji v živalskem vrtu, ki se pritožujejo nad velikostjo poslovalnice.
https://dolhar.si/
root987 ::
Ubistvo se lahko tudi vsak posameznik v gimnaziji specializira tako, da bolj dela oz. bolj razvija svoje sposobnosti pri predmetu, za katerega misli, da ga bo potreboval kasneje. Saj nismo vsi dobri za biologijo in ne bomo je vsi imeli 5 ter posledično tudi ne bomo vsi šli na biološki študij....
Hja, malo prej sem nekje prebral slednji pregovor: Bolnik ne čuti smradu svoje rane. Bi se torej lahko reklo da ravno zaradi te specializacije oni sovražijo tiste predmete? Who knows...
Čimprej izpasti? Po moje je to slaba ideja. Pusti času čas. Po mojem mnenju bi bilo nekako 10-30% "padec" učencev še precej sprejemljiv.
Sicer pa se mi gimnazija sama in njeni programi se mi zdijo čisto v redu in precej primerni stopnji. Za višje letnike me pa vprašajte čez nekaj let. ;)
Kot frizerji v živalskem vrtu, ki se pritožujejo nad velikostjo poslovalnice.
Hja, malo prej sem nekje prebral slednji pregovor: Bolnik ne čuti smradu svoje rane. Bi se torej lahko reklo da ravno zaradi te specializacije oni sovražijo tiste predmete? Who knows...
Po drugi strani imamo manj navala na poklicne šole -- ko pa je vendar jasno, da bi levji delež učenjadi iz sistema moral "izpasti" čimprej (beri: šolanje na vsaki nadaljni stopni bi moralo nadaljevat vedno manjši delež učencev trenutne stopnje).
Čimprej izpasti? Po moje je to slaba ideja. Pusti času čas. Po mojem mnenju bi bilo nekako 10-30% "padec" učencev še precej sprejemljiv.
Sicer pa se mi gimnazija sama in njeni programi se mi zdijo čisto v redu in precej primerni stopnji. Za višje letnike me pa vprašajte čez nekaj let. ;)
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Legend(SLO) ::
Bolj kot je šola "težka" (gim Vič, bim. Bežigrad ...) manj učencev popada.
Ti bom kr ravnatelja citeru: Če bo tle folk padou pol to pomen, da bi mogl drugje skor usi fuknt. Pa mislm mn jih popada kljub temu, da je težja pa še uspeh na maturi je dobr. Pa normalno mislm sej če pogledaš lkdo ej gor pršu pol vidš, da so to ljudje, ki so bli v osnovni na vrhu .
pri mnogih socialni problemi.
Možno, ker šolanje je drago kt... Čeprov je kao zastonj.
ne bomo je vsi imeli 5 ter posledično tudi ne bomo vsi šli na biološki študij....
Ja to ej use lepo in prou. Dokler ti pol kšna bajla al pa kema ne hodta v probleme pr končnem uspehu. Pa tut če vem, da maja pišm zadno v celm svojem laifu.
Sicer pa se mi gimnazija sama in njeni programi se mi zdijo čisto v redu in precej primerni stopnji.
A ti je pojm party znan?
@Ziggga: Kt sem že enkrat omenu pa bom še enkrat. Torej družboslovnih srednjih šol NI. Poleg tega je težko ugotovit, da si družboslovc al naravoslovc po osnovni kjer če ti gre uredu ti gre oboje uredu. Poleg tega kšnga taprauga družboslovja v obliki sociologije sploh ni. In kaj ti ostane, da to spozna? Gremo na gimnazijo.
krneki
mescaline9 ::
IMO so tudi primerni stopnji, čeprav se mi zdi korak med OŠ in SŠ dosti lažji kot med SŠ in faksom.
No men recimo pri študiju pomaga 60 % predmetov iz srednje, ostale bi se lahko reklo sem se učil za življenje, pač splošno znanje (al pa za brezveze, kakor se pač komu zdi).
Glede "piflarjev": Eni pač svoje nerazumevanje in pomanjkanje logike kompenzirajo z učenjem. In zakaj ne bi imeli 5 matematike, če v to vložijo precej svojega truda in potem pišejo 5. Taki, ki se mat, fiz, kem piflajo brez razumevanja ne bojo šli nkol tega študirat, po drugi strani je pa škoda, da jih neznanje teh predmetov zavira pri vpisu na njim ljubi faks. Za kaj naj bi se učili nekaj kar jim ne bo služilo pri študiju/poklicu, po drugi strani pa jim omejevalo dostop do tega študija?
Naravoslovci se lah naučimo zgo, soc, geo, psiho etc pa gremo skoz, čeprav nam na faksu ne bojo kaj prida služili (če greš na naravoslovje al pa tehnične vede). Bi blo pa škoda da zarad ene zgodovine js neb mogel študirat medicine.
Tistmu k ne paše en predmet, nej se zaveda, da obstaja nekdo, ki iz srca sovraži njegov najljubši predmet. Tko kot eden potrpi pri tvojem moraš ti pri njegovem. Nima smisla se usajat. Potegni najboljše iz tega šolskega sistema kot ti je dan (in marsikaj se da odnest). Dejstvo je, da bojo vedno tam predmeti, ki nekomu ne bojo sedli.
Pa tista priljubljena dijaška, da profesorji zavirajo lastno mišljenje/kreativnost etc. Profesorji imajo svoj učni program, ki se ga morajo več ali manj držat. Če temu ne bi bilo tako, šole ne bile uniformne in bi se zato precej težko naredila kakšna omejitev za na faks, ki pa definitvno je potrebna. Kako naj bi potem delali selekcijo, ko bi eni znali čisto druge stvari kot drugi. To se lahko naredi na faksu (kjer so različne specifične smeri), na gimnaziji, ki je pa en tak faks ticket, se to ne more in ne sme narest. Razen če gremo nazaj na stari sistem sprejemnih izpitov za vsak faks.
Dostkrat tud slišim tiste jade o različnih tipih učenja (vizualni, besedni, izkustveni) in kako se v šoli povdarja le enega. Preprosto ni cajta za delat vse to. Vi bi skrajšal gimanzijo na dve leti in meli vse te bombončke. Ne gre. Sploh pa ni cajta se ukvarjat z različnimi osebnostmi v šoli, kar je prav. Tud na faksu se ne bo noben ukvarju s tem kaj teb paše al ne. Predmet je treba narest pa pika.
Pa itak boste vsi na faksu vidl, kolk je bla SŠ lahka zadeva. Recimo mi smo u 4. letniku pri biologiji pisali teste vsakih 14 dni, tko smo do konca leta obdelali celotno učno snov za 4 leta nazaj. V enem letu. Pa niti ni blo težko. In pol ko sem se zamislil o tisith borih 30 straneh zvezka za en test skozi SŠ, se mi je zdel vse skup mal smešno, kolk mal snovi je blo takrat.
No men recimo pri študiju pomaga 60 % predmetov iz srednje, ostale bi se lahko reklo sem se učil za življenje, pač splošno znanje (al pa za brezveze, kakor se pač komu zdi).
Glede "piflarjev": Eni pač svoje nerazumevanje in pomanjkanje logike kompenzirajo z učenjem. In zakaj ne bi imeli 5 matematike, če v to vložijo precej svojega truda in potem pišejo 5. Taki, ki se mat, fiz, kem piflajo brez razumevanja ne bojo šli nkol tega študirat, po drugi strani je pa škoda, da jih neznanje teh predmetov zavira pri vpisu na njim ljubi faks. Za kaj naj bi se učili nekaj kar jim ne bo služilo pri študiju/poklicu, po drugi strani pa jim omejevalo dostop do tega študija?
Naravoslovci se lah naučimo zgo, soc, geo, psiho etc pa gremo skoz, čeprav nam na faksu ne bojo kaj prida služili (če greš na naravoslovje al pa tehnične vede). Bi blo pa škoda da zarad ene zgodovine js neb mogel študirat medicine.
Tistmu k ne paše en predmet, nej se zaveda, da obstaja nekdo, ki iz srca sovraži njegov najljubši predmet. Tko kot eden potrpi pri tvojem moraš ti pri njegovem. Nima smisla se usajat. Potegni najboljše iz tega šolskega sistema kot ti je dan (in marsikaj se da odnest). Dejstvo je, da bojo vedno tam predmeti, ki nekomu ne bojo sedli.
Pa tista priljubljena dijaška, da profesorji zavirajo lastno mišljenje/kreativnost etc. Profesorji imajo svoj učni program, ki se ga morajo več ali manj držat. Če temu ne bi bilo tako, šole ne bile uniformne in bi se zato precej težko naredila kakšna omejitev za na faks, ki pa definitvno je potrebna. Kako naj bi potem delali selekcijo, ko bi eni znali čisto druge stvari kot drugi. To se lahko naredi na faksu (kjer so različne specifične smeri), na gimnaziji, ki je pa en tak faks ticket, se to ne more in ne sme narest. Razen če gremo nazaj na stari sistem sprejemnih izpitov za vsak faks.
Dostkrat tud slišim tiste jade o različnih tipih učenja (vizualni, besedni, izkustveni) in kako se v šoli povdarja le enega. Preprosto ni cajta za delat vse to. Vi bi skrajšal gimanzijo na dve leti in meli vse te bombončke. Ne gre. Sploh pa ni cajta se ukvarjat z različnimi osebnostmi v šoli, kar je prav. Tud na faksu se ne bo noben ukvarju s tem kaj teb paše al ne. Predmet je treba narest pa pika.
Pa itak boste vsi na faksu vidl, kolk je bla SŠ lahka zadeva. Recimo mi smo u 4. letniku pri biologiji pisali teste vsakih 14 dni, tko smo do konca leta obdelali celotno učno snov za 4 leta nazaj. V enem letu. Pa niti ni blo težko. In pol ko sem se zamislil o tisith borih 30 straneh zvezka za en test skozi SŠ, se mi je zdel vse skup mal smešno, kolk mal snovi je blo takrat.
OwcA ::
@Legend(SLO): ti torej trdiš, da je večina srednješolcev umsko nesposobna izponiti pričakovanja učnega načrta?
Tole je prvovrsten nesmisel. Kaj bi naj po tvoje počel sociolog s srednješolsko izobrazbo? Izvajal telefonske ankete? Za kaj tageka si lahko tudi gimnazijski maturant.
Kt sem že enkrat omenu pa bom še enkrat. Torej družboslovnih srednjih šol NI. Poleg tega je težko ugotovit, da si družboslovc al naravoslovc po osnovni kjer če ti gre uredu ti gre oboje uredu. Poleg tega kšnga taprauga družboslovja v obliki sociologije sploh ni. In kaj ti ostane, da to spozna? Gremo na gimnazijo.
Tole je prvovrsten nesmisel. Kaj bi naj po tvoje počel sociolog s srednješolsko izobrazbo? Izvajal telefonske ankete? Za kaj tageka si lahko tudi gimnazijski maturant.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
HeMan ::
Ko ste lig bim Bezigrad omenil. Pade jih 0, oz skoraj 0 zato, ker si tega sola ne more dovolit in ucitelji za to poskrbijo. Seveda je vseeno povprecen ucenec gor sposoben bit pravdober. Na maturi majo pa tud take rezultate, sej bi blo cudn ce ne bi mel, sej se 2 leti pripravljajo na maturo, drugod se baje samo 4. letnik. Seveda je pa tud to da grejo gor bolj ta "pridni" iz osnovnih sol. Samo niso pa vsi taki.
Legend(SLO) ::
Pa itak boste vsi na faksu vidl, kolk je bla SŠ lahka zadeva.
Jst sm od dostih slišu ttu obratno. Da je sredna šola najtežji del. Pač očitno zavisi od faksa.
@Legend(SLO): ti torej trdiš, da je večina srednješolcev umsko nesposobna izponiti pričakovanja učnega načrta?
Če bi mogl dejansko anrest in znt use kar je v učnem načrtu pod možno. Ja pol si to skor upam trdit ja. Ubistvu pa nevem, ker nevem kolk natančno je defineran učni načrt. Sam bojda majo prfoksi kr precej svobode kolk s espustit v detajle. In če bi zahteval in hotl uzet use sovi najbl podrobno kolikor jih učni načrt predvideva. Si upam trdit, da bi šlo naprej precej mn ljudi. In tko kt zdej folk že iz štarta nima namena narest faksa po rokih. No to bi se pol preselil na sredne šole. In namest, daskrajšamo gimnazijo bi bla v praksi še dalša.
Kaj bi naj po tvoje počel sociolog s srednješolsko izobrazbo?
Lahko bi se šolu naprej na univerzitetni stopnji. Ker bi mu blo laži kt pa zdej k se more jebat še z usem naravoslovjem.
Drgač ap kšen psiholog bi merno lahko biu svetovalni delavc na kšni osnovni šoli. Po mojih iskušnah so itq bl kt ne nesposobni in govorijo tko kt je politika šole. (Če v šoli vlada mnenje da je izostajanje od pouka ker se člouk doma uči za kontro neupravičeno bo tak psiholog reku ja to je FUL FUL BED. Usk drug k je "svobodn" in pozna kšne resnejše probleme pa bo reku aj ejba hočš več kt zmorš. Pa kaj.). Mislm da bit taka lutka sploh ne rabš izobrazbe. A ne?
ker si tega sola ne more dovolit in ucitelji za to poskrbijo.
Mal se motš, če bi mel teli prfoksi k učijo proste roke bi biu na Bežigradu POKOL. Sam k jih raunatel usaj mal drži na špagci da se morjo ravnt po splošni politiki šole in to ej, da mi rabmo pike za na faks. Dobimo jih ap z dobrim splošnim in uspehom na maturi.
krneki
root987 ::
A ti je pojm party znan?Seveda mi je poznan, le zakaj mi nebi bil...
"Myths which are believed in tend to become true."
--- George Orwell
--- George Orwell
Double_J ::
Ne vem, kaj se tukej izpostavlja Bežigrad, Vič in podobno.
To je vse isto kot ostalo. Razlike so zgolj kozmetične. Potrebna bi bila precejšnja prenova šolstva. Kako in kaj pa drugič.
To je vse isto kot ostalo. Razlike so zgolj kozmetične. Potrebna bi bila precejšnja prenova šolstva. Kako in kaj pa drugič.
Dve šivanki...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
hruske ::
Solstvo je dost kul. Edino kar predstavlja tezavo je ono, kar je antonija povedal glede konkurenčnosti.
Potrebna bi bila prenova šolajočih. Ker dokler se bojo starši usajali in dokler bodo profesorji živeli v strahu pred pritožbami staršev, imamo težavo. Mulci bi moral podpisat izjavo, da se strinjajo s sistemom poučevanja in se ne bojo usajal, podobno kot imajo to narejeno recimo v Angliji, ko te izključijo iz šole.
Potrebna bi bila prenova šolajočih. Ker dokler se bojo starši usajali in dokler bodo profesorji živeli v strahu pred pritožbami staršev, imamo težavo. Mulci bi moral podpisat izjavo, da se strinjajo s sistemom poučevanja in se ne bojo usajal, podobno kot imajo to narejeno recimo v Angliji, ko te izključijo iz šole.
Legend(SLO) ::
Pa uvedmo dikaturo. pa dejmo usakmu k se rodi za posdpisat,d a se strinja z dikaturo drgač pa nima nobene možnosti zaposlitve. A sm jst kriv, da jim je na otoku pojem civilizacija pa demokracija tuj?
krneki
Gandalfar ::
Ne .. tistmu k je v javni soli 'pretezko' naj gre v zasebno kjer bodo poslusali njegovo tarnanje in jokanje
HeMan ::
Ah dejte no, skoraj vsak bi lahko gimnazijo naredil za salo. Tisti ki je pa ne more pa je zgresil solo, saj je zanj srednja sola. Vendar smo vsi leni in raje jamramo.
Sergio ::
> Ko ste lig bim Bezigrad omenil. Pade jih 0, oz skoraj 0 zato, ker si tega sola ne more dovolit in ucitelji za to poskrbijo. Seveda je vseeno povprecen ucenec gor sposoben bit pravdober. Na maturi majo pa tud take rezultate, sej bi blo cudn ce ne bi mel, sej se 2 leti pripravljajo na maturo, drugod se baje samo 4. letnik. Seveda je pa tud to da grejo gor bolj ta "pridni" iz osnovnih sol. Samo niso pa vsi taki.
HeMan, HeMan, HeMan. Se sploh zavedaš, kaj govoriš? Toliko lastnih kontradikcij v enem stavku pa že dolgo ne.
1) Torej. Če "ucitelji poskrbijo", da ucenec naredi, ZAKAJ ima Bezigrad _TAKO_ dobre rezultate na maturi? Potemtakem, ce bi ucenci dobivali protekcijo, bi pricakoval, da bi bil Bezigrad kup moronov. Pa ni.
2) Tudi ostale gimnazije imajo program pripravljanja na maturo, ki je dolg vec kot eno leto.
3) Ta pridni. Ki potem spricajo in dobivajo protekcijo? :)
Jezus marija sveta, nehite se ze blamirat.
HeMan, HeMan, HeMan. Se sploh zavedaš, kaj govoriš? Toliko lastnih kontradikcij v enem stavku pa že dolgo ne.
1) Torej. Če "ucitelji poskrbijo", da ucenec naredi, ZAKAJ ima Bezigrad _TAKO_ dobre rezultate na maturi? Potemtakem, ce bi ucenci dobivali protekcijo, bi pricakoval, da bi bil Bezigrad kup moronov. Pa ni.
2) Tudi ostale gimnazije imajo program pripravljanja na maturo, ki je dolg vec kot eno leto.
3) Ta pridni. Ki potem spricajo in dobivajo protekcijo? :)
Jezus marija sveta, nehite se ze blamirat.
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
HeMan ::
Kake rezultate pa ti vidis? Jst ne vidim ne vem kako hudih rezultatov. Seveda so visji od povprecja, sej so gor sli sami odlicnajki iz OŠ in so se vsaj delno navajeni uciti. Na maturo pa tudi dobro pripravljajo, saj ze od prvega letnika povdarjajo katere stvari so za maturo in se tiste polj povdarijo. S stvarmi ki niso za maturo se ne izgublja prevec casa.
Tudi na vic grejo boljsi iz OŠ pa ima slabse statistike. In to ima veze s politiko sole. Se do nedavnega se je na Bezigradu dalo popravlajti vsak test tako da se je boljsa ocena upostevala. Hja pol je pa problem bit odlicen/pravdober z ne veliko truda?
Tudi na vic grejo boljsi iz OŠ pa ima slabse statistike. In to ima veze s politiko sole. Se do nedavnega se je na Bezigradu dalo popravlajti vsak test tako da se je boljsa ocena upostevala. Hja pol je pa problem bit odlicen/pravdober z ne veliko truda?
OwcA ::
Ja razlika med Vičem in Gimbotom je bila nazadnje grozljivih 0,4 točke. Šele sedaj vidim, kako sem zapravil svoj potencial, ker sem hodil na Vič. HeMan, hvala da si mi odprl oči.
Če so že v OŠ blesteli, potem se jim ni bilo treba ravno zelo naprezati, torej so dobili delovne navade v SŠ in to je nekaj kar bodo rabili tudi potem. K matui so usmerjeni vsi pribljižno enako, ker se vsaka šola rada hvali s svojimi uspehi. Glede na to, da bi naj matura zajela celotno šolanje, ni ravno veliko stvari, ki bi se jih lahko na ta račun spustilo, poleg tega maturitetni katalog ni poznan toliko vnaprej, da bi bilo to mogoče početi že v prvem letniku.
Neobveščenost v povezavi z zavidanjem je porok slabi debati.
eveda so visji od povprecja, sej so gor sli sami odlicnajki iz OŠ in so se vsaj delno navajeni uciti.
Če so že v OŠ blesteli, potem se jim ni bilo treba ravno zelo naprezati, torej so dobili delovne navade v SŠ in to je nekaj kar bodo rabili tudi potem. K matui so usmerjeni vsi pribljižno enako, ker se vsaka šola rada hvali s svojimi uspehi. Glede na to, da bi naj matura zajela celotno šolanje, ni ravno veliko stvari, ki bi se jih lahko na ta račun spustilo, poleg tega maturitetni katalog ni poznan toliko vnaprej, da bi bilo to mogoče početi že v prvem letniku.
Neobveščenost v povezavi z zavidanjem je porok slabi debati.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Double_J ::
Ja razlika med Vičem in Gimbotom je bila nazadnje grozljivih 0,4 točke. Šele sedaj vidim, kako sem zapravil svoj potencial, ker sem hodil na Vič. HeMan, hvala da si mi odprl oči.
Vem še takrat, ko omejitev sploh(skoraj) ni bilo na Viču. Potem so pa šolo obnovili ter porihtal in posledično so se omejitve začele strmo dvigati. Prfoksi pa vse ostalo pa je ostalo. Ja, ostalo nespremenjeno.
Dve šivanki...
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Izbira srednje šole - Računalništvo (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 14750 (12438) | amacar |
| » | katero srednjo šolo? (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 10441 (7036) | Janac |
| » | Čopki in sponke na zdarvstvenih šolah (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 20193 (17387) | Pithlit |
| » | naprej za šolanje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Šola | 47823 (45305) | Jan987 |
| » | Izbira šole (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 8198 (7421) | Klemenn |