GPL/LGPL

Lep pozdrav,

zadnja dva meseca programiram v C++ in uporabljam LGPL in GPL knjižnice. Poskušal sem razumeti GPL in LGPL licenco in nevem ali sem razumel pravilno. Prosil bi za obrazložitev nekaterih meni ne jasnih stvari.

Aplikacija, ki jo razvijam se bo izvajala na embedded računalniku v našem produktu. Neke vrste TOPset box. Sama aplikacija ni komercialna, torej aplikacije ne bomo prodajali, prodajali pa bomo računalnike, ki bojo aplikacjo uporabljali. V interesu nam je, da source koda aplikacije kot celota ostane v naši lasti, določene dele source kode aplikacije pa lahko izdamo. Zanima me ali lahko v tem primeru, da se sama aplikacija ne bo prodajala uporabljamo knjižnice izdeane pod LGPL/GPL.

Oprostite. če sem bil nejasen.

Hvala, Tyk

Oziroma tako. Ce kdo od uporabnikov zahteva source kodo, mu jo moras dati na voljo. V delujoci obliki.

Veteran:

Source v delujoci obliki je tak source, ki ti ob prevajanju naredi tocno tak binary, kot ga distribuiras.

Ne filozofiraj.

Lep pozdrav,

hvala, torej moram objaviti celoten source.
Kaj pa v primeru da tega ne želim in sem pripravljen nevem (plačati) komercialno licenco knjižnice ki jo uporabljam (SDL v mojem primeru). No same aplikacije nebi prodajal ali na kakršen drugačen način distribuiral vedno bi bila v sklopu z našim hardwerom, rad bi pa dobili določene ceertifikate za sistem. Ne me narobe razumet, kode ne želim skrivati zaradi lastnega profita, ali česarkoli povezanega s tem. Kode nebi objavil bolj iz varnotnih razlogov, rzvijajočo se aplikacijo lahko primerjate z aplikacijo za bankomat, kaj bi bilo če bi objavili source kodo bankomat aplikacije .

Tako, da v tem primeru mi ne preostane drugega kot vreči v koš vse kar sem dosedaj naredil in uporabiti komercialne knjižnice in rešitve.

Hvala, Tyk

kaj bi bilo če bi objavili source kodo bankomat aplikacije

kaj bi bilo? še vedno bi dvigovali denar samo tisti, ki imajo kartico in poznajo pin, right?

Lep pozdrav,

ok, če bi bila bankomat koda javna bi po mojem mnenju prišlo do več exploitov kot do sedaj ( pa še brez so ). Čeprav je res, de je linux source javen in exploitov je manj kot na MS Win sistemih. Ok mogoče je res vprašljivo kako je kaj napisano, sprogramirano (nebom začel debate linux vs. windows). Mislim, pa da je treba to licenciranje in patentiranje programske kode dobro premisliti. Sprašujem se (hkrati pa upam da) če vsi tisti ki uporabljajo GPL, LGPL in ostale OpenSource knjižnice res izdajo po licenci, ki jim je postavljena. In če ne, kakšna je kazen, kdo kaznuje in kako.

No, hvala vsem za komentarje,
Tyk

SDL je pod LGPL zato lahko linkaš v svoj program brez težav. GPL knjižnic/programov pa ne.
Finta je tudi ta da te noben ne sili da kodo daš zraven programov, le more bit na voljo (in pa seveda jasno označit licenco svojega programa). Če izdelek prodajaš strankam ki se sploh ne bodo spomnile gledat kode potem sploh nimaš problemov. Če pa jo kdo zahteva od tebe, jo moraš seveda poslat.
Z varnostnega stališča bo odprta koda bolj varna ker se bo vidlo buge . Po tvoji teoriji linux ni varen ker ima odprto kodo?

http://www.libsdl.org/license.php:

You must also do one of the following:

Include the source code for the version of SDL that you link with, as well as the full source or object code to your application so that the user can relink your application,
or
Include a written offer, valid for at least three years, to provide the materials listed in option 1, charging no more than the cost of providing this distribution,
or
Make the materials listed in option 1 available from the same place that your application is available.

Lep pozdrav,

točno to me je zbegalo pri celi stvari, kar piše na SDL-ovi strani, must include one of the 3 things.
Ob vsem programiranju in delu, ki ga imam sem res premalo pozornosti posvetil upoštevnju in prebiranju licenc.
Seveda kodo bomo morali poslati nevem točno kateri organizaciji, da jo pregledajo in podelijo nevem kateri certifikat če bo seveda ustrezala njihovim pogojem .

Kar se tiče liux-a sem pa povedal to, da po moji teoriji naj bi bil manj varen ker je koda prosto dostopna.
in se v nadaljevanju popravil v smislu ... da je varnost v veliki večini odvisna od tega kako je stvar napisana in ne ali je koda prosto dostopna. ( .. Še več dela in resnosti pri delu zame ...)

Hvala za to razlago, in še enkrat hvala vsem,

Tyk.

> Seveda kodo bomo morali poslati nevem točno kateri
> organizaciji, da jo pregledajo in podelijo nevem kateri
> certifikat če bo seveda ustrezala njihovim pogojem [:\\].

GPL kode ne nucas nikomur posiljat, da ti jo nekdo pozegna in rece, ja to je pa res GPL.

Razen, ce nimate vi nekega internega audita...

To je pa odvisno od proizvajalca, če ti dovoli distribucijo njegovih knjižnic poleg tvoje aplikacije.

Stvar je preprosta: skupaj s knjižnico si verjetno dobil neko licenco. Če v licenci piše, da knjižnico lahko redistribuiraš, potem jo lahko, drugače pa ne (mogoče ima proizvajalec različne licence za razvoj in distribucijo). Na pamet nekaj ugibat ne bo pomagalo.

Hvala obema, se bom pozanimal in bom videl.

Hvala še 1x.

1.) Uporabniku programa, ki ga boš tako prevedel v vseh treh primerih
2.) Drugim ljudem v nobenem od treh primerov.

Zapomni si - GPL zahteva da je koda na voljo uporabniku programske opreme. Dokler ima uporabnik izvorno kodo (točno tisto, s katero lahko sam ustvari točno tak program kot ga uporablja), ti ni drugim treba objavljati nič.

čuhalev je 24. jun 2015 ob 20:41 izjavil:

Če prav zastopim: Ker je Linux kernel izdan pod GPL in ker programi uporabljajo njegove sistemske klice, bi morala biti vsaka aplikacija (četudi gre za skripto, ki preimenuje datoteke) v izvorni kodi na voljo uporabniku.

Licenca platforme nima veze z licenco programa. Razen če je v programu del izvorne kode platforme.

https://tldrlegal.com/

Mogoce mimobrc, ampak ce je sila lahko izoliras dele programa, ki uporabljajo GPL v svoj process in komuniciras z njim preko socketov ali shared memory ipd. In potem je z GPL "okuzen" zgolj omejen kos resitve. Kaj v tvojem doticnem primeru to pomeni za performance je pa zgodba zase...

Mavrik je 24. jun 2015 ob 19:24 izjavil:

1.)Zapomni si - GPL zahteva da je koda na voljo uporabniku programske opreme. Dokler ima uporabnik izvorno kodo (točno tisto, s katero lahko sam ustvari točno tak program kot ga uporablja), ti ni drugim treba objavljati nič.

Torej licenca daje SAMO uporabniku določene pravice ne pa preostali skupnosti, ki uporablja to isto GPL kodo? Ali uporabnik lahko oz. sme javno objaviti popravljeno izvorno kodo? Zanima me torej odnos prodajalec - kupec. Prodajalec torej samo nadgradi GPL program in ga nekomu proda.

Problem GPL je, če je med razvijalcem in uporabnikom vmes naročnik. Uporabnik ne more dobiti izvorne kode, le naročnik jo lahko od razvijalca. Recimo sem imel napravo podjetja A, za katero je nekdo tretji spisal software in podjetje A ni objavilo izvorne kode.

Nekateri žal tudi kršijo GPL, ni pa to "problem" GPL licence kot take, pač pa nevestnih zaslužkarjev. Včasih je pač treba pravice uveljaviti, tudi po pravni poti, če drugače ne gre. V tvojem primeru je podjetje A bilo dolžno tebi zagotoviti izvorno kodo in točno za take primere so že bili sodni primeri.

S tako kršitvijo GPL licence namreč kršitelj izgubi pravico do uporabe te GPL licencirane kode. To je lahko precejšen udarec za take, kot je zgoraj omenjeno podjetje A. Če kršijo GPL licenco kode, jim bo sodišče v celoti prepovedalo prodajo izdelkov s to kodo, ne samo določilo, da so tebi dolžni dati kodo.

Torej licenca daje SAMO uporabniku določene pravice ne pa preostali skupnosti, ki uporablja to isto GPL kodo? Ali uporabnik lahko oz. sme javno objaviti popravljeno izvorno kodo? Zanima me torej odnos prodajalec - kupec. Prodajalec torej samo nadgradi GPL program in ga nekomu proda.

Poglejmo primer: recimo da obstaja odprtokodni spletni forum s skupnostjo uporabnikov in razvijalcev, recimo jim skupnost "S". Koda je javno objavljena pod GPL v2 licenco.

Pride naročnik "N", ki razvijalcu "R" plača za to, da zanj naredi neko spremembo na kodi skupnost "S". Avtorske pravice sprememb na kodi ima naročnik "N".

Naročnik "N", recimo:

1) izboljšan forum uporablja samo zase, nikomur ni prodal kode. Na forumu naročnika "N" je na tisoče registriranih članov.

V tem primeru naročniku "N" ni treba nikjer javno objaviti popravljene kode, nikomur ni treba pokazati popravkov. Registrirani člani foruma nimajo pravice zahtevati kode foruma, niti ljudje "S", niti nihče drug. Lahko pa naročnik "N" spremenjeno kodo objavi, če tako želi, lahko jo da samo ljudem "S", lahko jo objavi na je..enem billboardu, če hoče, je prost da to stori in ima vso pravico do tega. Objavljena koda mora biti pod GPL v2 licenco.

2) nekoč v prihodnosti izboljšan forum proda kupcu "K" (kot delujoč forum ali samo kodo foruma, vseeno).

V tem primeru mora kupcu "K" predati tudi izvorno kodo foruma, pod GPL v2 licenco. Naročnik "N" lahko še vedno tudi javno objavi kodo (ni pa mu treba). Kupec "K" prav tako pridobi pravico, da javno objavi kodo foruma (ni pa mu treba). Kar je poglavitno, naročnik "N" ne more in ne sme kupcu "K" na noben način omejevati pravic, ki izhajajo iz GPL v2 licence. Tudi če bi v prodajno pogodbo npr. napisal, da mu proda kodo samo pod pogojem, da je kupec "K" ne proda naprej ali ne objavi, je to določilo nično. Še več, IMHO, bi s takim določilom naročnik "N" grobo kršil GPL v2 in posledično bi sam izgubil pravico do uporabe te GPL v 2 kode zase.

Je pa seveda zaželeno in v veliki meri tudi običajno, da že naročnik "N" kodo izboljšanega foruma javno objavi oz. da v javno objavo skupnosti "S". S tem bo omogočil drugim, da pregledajo / uporabljajo izboljšano kodo in posledično bo kasneje tudi sam dobil nazaj še dodatne izboljšave, ko jih spiše kdo drug.

Ok, jasno. Kako pa naj ta dva programa komunicirata med sabo? Unix socket?

Problem nastane, ko razvijalec R s kodo ,,spizdi" oziroma postane nedosegljiv. Kaj če umre ...

Še eno vprašanje se mi je porajalo. Kako je, če imam napravo v najemu in sem samo njen uporabnik (ne pa tudi lastnik). Ali sem še vedno upravičen do izvorne kode?

Seveda pa potem pride najtežji del, kako ugotoviti, če zadeva poganja GPL programje ali ne. Škatle recimo ne smeš razdreti, da bi morda poiskal kakšen ,,RS232", če ga sploh ima.

Proizvajalcu sem v petek pisal, če mi lahko posreduje povezavo, kjer naj bi snel kodo, ki jo ščiti GPL, vendar do sedaj še ni odziva. Morda so na dopustu. Jim bom pisal še enkrat konec meseca, če mi ne bodo odpisali.

Naprava pa vsebuje Linux, Busybox, iptables, dnsmasq, mini_httpd. Imam ,,dmesg" skratka dokaze.

Dobil sem jo kot CPE ponudnika dostopa do spleta. Dokumentacije ni bilo. Po škatli sodeč oprema ni namenjena prodaji.

Tudi na spletu je dokumentacija precej skopa: uradno je dostopen le dvostranski pdf s specifikacijami. Prebil sem se do malo podrobnejših navodil spletnega vmestnika, ki jih objavil nek tuj ponudnik dostopa do spleta.

No, tudi uboot vsebuje.

Lahko pišem slovenskemu uvozniku, ampak dvomim, da bi to karkoli spremenilo.

Uvoznik oziroma tisti človek, ki ga imajo tam za to napravo, je trenutno na dopustu. Bom počakal na naslednji teden. Proizvajalec mi še ni odpisal.

Sem pa doma našel že drugo napravo, na kateri tečeta vsaj Linux kernel ter BusyBox.

Ohoho postaja tole zanimivo. Da vidimo, koliko Slovenci spoštujejo GPL in koliko je na tem področju možno doseči. Ker do sedaj vsi na splošno pišejo, kaj nam te licence omogočjajo, vendar se jih nihče ne drži.

Nisem še našel časa za nadaljevanje te raziskave

Druga naprava, če se komu da vrtati, je Thomson TG782T. Vsebuje BCM6358, 32 MB DDR2 pomnilnika. Linux je 2.6.8.1, preveden aprila 2010, Busybox pa v1.00, vendar zadeva zaradi zaklenjenega bootloaderja in seveda čipa proizvajalca Broadcom po pričevanju nekoga na Openwrt forumu ni zanimiva, je pa tudi s tehnološkega vidika stara. Poleg tega za Thomson velja, da niso ravno ravnodušni kar se tiče objavljanja izvornih kod.

Če takoj po vklopu tiščite reset bo zadeva iskala ,,sliko" po tftp, vendar preveri, če je slika ,,podpisana". Točnega IP za tftp strežnik ne vem več.