» »

GPL/LGPL

GPL/LGPL

tyk ::

Lep pozdrav,

zadnja dva meseca programiram v C++ in uporabljam LGPL in GPL knjižnice. Poskušal sem razumeti GPL in LGPL licenco in nevem ali sem razumel pravilno. Prosil bi za obrazložitev nekaterih meni ne jasnih stvari.

Aplikacija, ki jo razvijam se bo izvajala na embedded računalniku v našem produktu. Neke vrste TOPset box. Sama aplikacija ni komercialna, torej aplikacije ne bomo prodajali, prodajali pa bomo računalnike, ki bojo aplikacjo uporabljali. V interesu nam je, da source koda aplikacije kot celota ostane v naši lasti, določene dele source kode aplikacije pa lahko izdamo. Zanima me ali lahko v tem primeru, da se sama aplikacija ne bo prodajala uporabljamo knjižnice izdeane pod LGPL/GPL.

Oprostite. če sem bil nejasen.

Hvala, Tyk

BigWhale ::

LGPL do neke mere lahko. GPL pa ne.

BigWhale ::

Oziroma tako. Ce kdo od uporabnikov zahteva source kodo, mu jo moras dati na voljo. V delujoci obliki.

veteran ::

Ce kdo od uporabnikov zahteva source kodo, mu jo moras dati na voljo. V delujoci obliki.

Hmm, source že po definiciji ne more biti v delujoči obliki, saj ga mora uporabnik še prevest.. ;)

Tyk, GPL licenco si najlažje predstavljaš kot virus. Če uporabiš eno samo funkcijo iz neke GPL lib, ti okuži vso tvojo kodo s to GPL licenco. :)

BigWhale ::

Veteran:

Source v delujoci obliki je tak source, ki ti ob prevajanju naredi tocno tak binary, kot ga distribuiras.

Ne filozofiraj.

OwcA ::

Lahko pa po mili volji zakompliciraš build okolje. >:D Ampak to je "uporabno" samo, če nočeš, da bi preveč popravljali, svojih rešitev s tem seveda ne skriješ.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

tyk ::

Lep pozdrav,

hvala, torej moram objaviti celoten source.
Kaj pa v primeru da tega ne želim in sem pripravljen nevem (plačati) komercialno licenco knjižnice ki jo uporabljam (SDL v mojem primeru). No same aplikacije nebi prodajal ali na kakršen drugačen način distribuiral vedno bi bila v sklopu z našim hardwerom, rad bi pa dobili določene ceertifikate za sistem. Ne me narobe razumet, kode ne želim skrivati zaradi lastnega profita, ali česarkoli povezanega s tem. Kode nebi objavil bolj iz varnotnih razlogov, rzvijajočo se aplikacijo lahko primerjate z aplikacijo za bankomat, kaj bi bilo če bi objavili source kodo bankomat aplikacije >:D.

Tako, da v tem primeru mi ne preostane drugega kot vreči v koš vse kar sem dosedaj naredil in uporabiti komercialne knjižnice in rešitve.

Hvala, Tyk

OwcA ::

Kot je že BW rekel, LGPL bi načeloma lahko uporabil.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

borchi ::

kaj bi bilo če bi objavili source kodo bankomat aplikacije

kaj bi bilo? še vedno bi dvigovali denar samo tisti, ki imajo kartico in poznajo pin, right?
l'jga

BigWhale ::

> Tako, da v tem primeru mi ne preostane drugega kot vreči
> v koš vse kar sem dosedaj naredil in uporabiti
> komercialne knjižnice in rešitve.

Potem vidis, je resitev preprosta. ;)


Ali pa morda ne.

tyk ::

Lep pozdrav,

ok, če bi bila bankomat koda javna bi po mojem mnenju prišlo do več exploitov kot do sedaj ( pa še brez so ). Čeprav je res, de je linux source javen in exploitov je manj kot na MS Win sistemih. Ok mogoče je res vprašljivo kako je kaj napisano, sprogramirano (nebom začel debate linux vs. windows). Mislim, pa da je treba to licenciranje in patentiranje programske kode dobro premisliti. Sprašujem se (hkrati pa upam da) če vsi tisti ki uporabljajo GPL, LGPL in ostale OpenSource knjižnice res izdajo po licenci, ki jim je postavljena. In če ne, kakšna je kazen, kdo kaznuje in kako.

No, hvala vsem za komentarje,
Tyk

BigWhale ::

Prva kazen je to, da razjarjenja GPL skupnost zasiplje mail serverje doticnih oseb, da naj razkrijejo kodo, ce so ze ponucali delo nekoga drugega. :)

Pa GNU foundation zna kako obvestilo poslati, da naj se pa to pac naredi, torej odpre kodo. Ima GNU foundation tudi kakega odvetnika, ki skrbi za pravne zadeve. :)

SasoS ::

SDL je pod LGPL zato lahko linkaš v svoj program brez težav. GPL knjižnic/programov pa ne.
Finta je tudi ta da te noben ne sili da kodo daš zraven programov, le more bit na voljo (in pa seveda jasno označit licenco svojega programa). Če izdelek prodajaš strankam ki se sploh ne bodo spomnile gledat kode potem sploh nimaš problemov. Če pa jo kdo zahteva od tebe, jo moraš seveda poslat.
Z varnostnega stališča bo odprta koda bolj varna ker se bo vidlo buge >:D. Po tvoji teoriji linux ni varen ker ima odprto kodo? :\

http://www.libsdl.org/license.php:

You must also do one of the following:

Include the source code for the version of SDL that you link with, as well as the full source or object code to your application so that the user can relink your application,
or
Include a written offer, valid for at least three years, to provide the materials listed in option 1, charging no more than the cost of providing this distribution,
or
Make the materials listed in option 1 available from the same place that your application is available.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: SasoS ()

64202 ::

To je najbolj bistvena razlika med GPL in LGPL:
or object code
I am NaN, I am a free man!

tyk ::

Lep pozdrav,

točno to me je zbegalo pri celi stvari, kar piše na SDL-ovi strani, must include one of the 3 things.
Ob vsem programiranju in delu, ki ga imam sem res premalo pozornosti posvetil upoštevnju in prebiranju licenc.
Seveda kodo bomo morali poslati nevem točno kateri organizaciji, da jo pregledajo in podelijo nevem kateri certifikat če bo seveda ustrezala njihovim pogojem :\.

Kar se tiče liux-a sem pa povedal to, da po moji teoriji naj bi bil manj varen ker je koda prosto dostopna.
in se v nadaljevanju popravil v smislu ... da je varnost v veliki večini odvisna od tega kako je stvar napisana in ne ali je koda prosto dostopna. ( .. Še več dela in resnosti pri delu zame ...)

Hvala za to razlago, in še enkrat hvala vsem,

Tyk.

SasoS ::

Nič ne pošiljaš nikamor...objektne fajle imaš na svoji strani oz. jih daš na cd zraven aplikacije, ali pa vložiš list kjer piše da so objektni fajli dostopni tam in tam. Če je stvar GPL, velja to za izvorno kodo.

BigWhale ::

> Seveda kodo bomo morali poslati nevem točno kateri
> organizaciji, da jo pregledajo in podelijo nevem kateri
> certifikat če bo seveda ustrezala njihovim pogojem [:\\].

GPL kode ne nucas nikomur posiljat, da ti jo nekdo pozegna in rece, ja to je pa res GPL.

Razen, ce nimate vi nekega internega audita...

fx ::

V službi se pripravljamo prenova programa in bi ga v celoti predelali oz. na novo napisali. Trenutno je program napisan v C# in uporabljeno je bilo okolje SharpDevelop.

Ker je želimo da bi program lahko deloval tudi na pametnih napravah, ter tudi pod windows in linux sistemom, se nagibam da bi uporabili QT orodje, ker ima že vse gradnike, katere bi potreboval za razvoj aplikacije (delo z MySQL, WebKit, itd), tako da mi na koncu samo preostane vključiti dll knjižnico za RFID čitalec, katere dobiš zraven na CD-ju ob nakupu samega RDIF čitalca.

Ampak sedaj se mi postavlja vprašanje, če lahko ta program prodajamo strankam, ker uporabljamo QT orodje in dll knjižnice čitalca, ker podjetje čitalca je samo na trg dalo demo program - ki pa ni najbolj uporaben razen za predstavitve.
Podobno zgodbo imamo tudi z uporabo USB-to-CAN vmesnikom, kjer bi tudi uporabili samo dll knjižnico.

Hvala,
Lep pozdrav,

fx

darkolord ::

To je pa odvisno od proizvajalca, če ti dovoli distribucijo njegovih knjižnic poleg tvoje aplikacije.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

fx ::

Za primer vzameva USB-to-CAN (ker ga najbolj poznam), kjer je proizvajalec napisal programa, ki omogoča samo opazovanje paketov na mreži.
Tako da v vsakem primeru je potrebno napisati svoj program, da bo bral podatke in jih v našem primeru vpisal v MySQL bazo.
Predvidevam da lahko, ker drugače bi sam proizvajalec bil namenjen samo določeni skupini potencialnih kupcev, prav tako je tudi sama narava CAN komunikacije naravnana da si lahko sam izbereš kako obliko paketa in kaj bodo predstavljali posamezni biti.

Hvala ti za odgovor.
Lep pozdrav,

fx

ender ::

Stvar je preprosta: skupaj s knjižnico si verjetno dobil neko licenco. Če v licenci piše, da knjižnico lahko redistribuiraš, potem jo lahko, drugače pa ne (mogoče ima proizvajalec različne licence za razvoj in distribucijo). Na pamet nekaj ugibat ne bo pomagalo.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.

BigWhale ::

A stranke posebaj kupijo citalec in dobijo zraven tisto .dll knjiznjico oziroma demo program? Ce ja, potem stranki reces, da pred instalacijo tvojega programa instalira tisti demo program in je problem resen.

Ce pa ne, se pa obrnes na proizvajalca hardware-a in ga vprasas, ce lahko distribuiras tisti .dll zraven svojega programa.

fx ::

Hvala obema, se bom pozanimal in bom videl.

Hvala še 1x.
Lep pozdrav,

fx

čuhalev ::

Malo vprašanj glede GPL.
Vzel sem izvorno kodo programa in
a) popravil Makefile (vključil oziroma izključil določene funkcionalnosti programa).
Vzel sem izvorno kodo programa in
b) sam spisal Makefile za program.
Vzel sem preveden GPL program in
c) spisal batch, ki kliče program.

V katerih primerih sem primoran objaviti Makefile oziroma batch datoteko?

Mavrik ::

1.) Uporabniku programa, ki ga boš tako prevedel v vseh treh primerih
2.) Drugim ljudem v nobenem od treh primerov.

Zapomni si - GPL zahteva da je koda na voljo uporabniku programske opreme. Dokler ima uporabnik izvorno kodo (točno tisto, s katero lahko sam ustvari točno tak program kot ga uporablja), ti ni drugim treba objavljati nič.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

čuhalev ::

Če prav zastopim: Ker je Linux kernel izdan pod GPL in ker programi uporabljajo njegove sistemske klice, bi morala biti vsaka aplikacija (četudi gre za skripto, ki preimenuje datoteke) v izvorni kodi na voljo uporabniku.

trulex ::

čuhalev je izjavil:

Če prav zastopim: Ker je Linux kernel izdan pod GPL in ker programi uporabljajo njegove sistemske klice, bi morala biti vsaka aplikacija (četudi gre za skripto, ki preimenuje datoteke) v izvorni kodi na voljo uporabniku.


Licenca platforme nima veze z licenco programa. Razen če je v programu del izvorne kode platforme.

čuhalev ::

Malo sem glodal GPL FAQ in kolikor sem razbral velja:
* GPL licenca uporabljenih programov se ne prenaša na batch skripte, če uporabljeni programi ne vračajo svojih delov in če skripta ne vsebuje kode GPL programa.
* Vsi programi, ki uporabljajo GPL knjižnico (četudi dinamično) so avtomatsko GPL, zato se teži k knjižnicam, katere so izdane pod LGPL (tu je tudi libc, kakšen je potem odnos med kernelom in libc, ne vem).
* Makefile za GPL program, postane GPL. Temu sodi tudi Makefile ipd. za Toolchain in Buildroot. Če ne zaradi drugega, je GCC izdan pod GPL.
* Makefile za LGPL je potreben, le če se prevaja knjižnica.

Zdaj pa iščem, ali se licence prenašajo tudi datoteke v /etc/.

terryww ::

It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.

BigWhale ::

Kernel, libc, gcc in doloceni deli toolchaina za prevajanje programov imajo taksne licence, da omogocajo prevajanje in poganjanje non-gpl programov.

Ce spremenis Makefile, ga moras dati na voljo uporabnikom. Licenca velja ne glede na to kje datoteka je in kam jo program namesti ob sami namestitvi. Kar se konfiguracijskih datotek tice je verjetno vseeno, ker morajo biti prisotne, da program sploh deluje.

infiniteLoop ::

Mogoce mimobrc, ampak ce je sila lahko izoliras dele programa, ki uporabljajo GPL v svoj process in komuniciras z njim preko socketov ali shared memory ipd. In potem je z GPL "okuzen" zgolj omejen kos resitve. Kaj v tvojem doticnem primeru to pomeni za performance je pa zgodba zase...
None of us is as dumb as all of us.

Mavrik ::

čuhalev je izjavil:

Če prav zastopim: Ker je Linux kernel izdan pod GPL in ker programi uporabljajo njegove sistemske klice, bi morala biti vsaka aplikacija (četudi gre za skripto, ki preimenuje datoteke) v izvorni kodi na voljo uporabniku.


Linux kernel in libgcc imata eksplicitno izjemo dodano v licenco, ki dovoljuje linkanje zaprtokodne programske opreme na njiju. V splošnem pa imaš prav :)
The truth is rarely pure and never simple.

misek ::

Mavrik je izjavil:

1.)Zapomni si - GPL zahteva da je koda na voljo uporabniku programske opreme. Dokler ima uporabnik izvorno kodo (točno tisto, s katero lahko sam ustvari točno tak program kot ga uporablja), ti ni drugim treba objavljati nič.
Torej licenca daje SAMO uporabniku določene pravice ne pa preostali skupnosti, ki uporablja to isto GPL kodo? Ali uporabnik lahko oz. sme javno objaviti popravljeno izvorno kodo? Zanima me torej odnos prodajalec - kupec. Prodajalec torej samo nadgradi GPL program in ga nekomu proda.

čuhalev ::

BigWhale, da, lasten program preveden skozi GCC (GPL) ne pridobi licence GPL. :)

Gledam pač zavojčke, ki jih podjetja objavijo zaradi uporabe programske opreme izdane pod GPL v svojih izdelkih, in vidim, da jih večina vključi le prvinsko kodo uporabljenih paketkov. V kolikor nekaj spremenijo, potem pa poenotijo datum vseh datotek in ne podajo prvotne verzije programa, tako da je iskanje ,,razlik" nemogoče, nihče pa ne poda Makefile za Buildroot, kar bi zaradi GPL morali, saj gre za manjrazširjeno arhitekturo MIPS.

Problem GPL je, če je med razvijalcem in uporabnikom vmes naročnik. Uporabnik ne more dobiti izvorne kode, le naročnik jo lahko od razvijalca. Recimo sem imel napravo podjetja A, za katero je nekdo tretji spisal software in podjetje A ni objavilo izvorne kode.

Ales ::

Problem GPL je, če je med razvijalcem in uporabnikom vmes naročnik. Uporabnik ne more dobiti izvorne kode, le naročnik jo lahko od razvijalca. Recimo sem imel napravo podjetja A, za katero je nekdo tretji spisal software in podjetje A ni objavilo izvorne kode.

Nekateri žal tudi kršijo GPL, ni pa to "problem" GPL licence kot take, pač pa nevestnih zaslužkarjev. Včasih je pač treba pravice uveljaviti, tudi po pravni poti, če drugače ne gre. V tvojem primeru je podjetje A bilo dolžno tebi zagotoviti izvorno kodo in točno za take primere so že bili sodni primeri.

S tako kršitvijo GPL licence namreč kršitelj izgubi pravico do uporabe te GPL licencirane kode. To je lahko precejšen udarec za take, kot je zgoraj omenjeno podjetje A. Če kršijo GPL licenco kode, jim bo sodišče v celoti prepovedalo prodajo izdelkov s to kodo, ne samo določilo, da so tebi dolžni dati kodo.

Torej licenca daje SAMO uporabniku določene pravice ne pa preostali skupnosti, ki uporablja to isto GPL kodo? Ali uporabnik lahko oz. sme javno objaviti popravljeno izvorno kodo? Zanima me torej odnos prodajalec - kupec. Prodajalec torej samo nadgradi GPL program in ga nekomu proda.

Poglejmo primer: recimo da obstaja odprtokodni spletni forum s skupnostjo uporabnikov in razvijalcev, recimo jim skupnost "S". Koda je javno objavljena pod GPL v2 licenco.

Pride naročnik "N", ki razvijalcu "R" plača za to, da zanj naredi neko spremembo na kodi skupnost "S". Avtorske pravice sprememb na kodi ima naročnik "N".

Naročnik "N", recimo:

1) izboljšan forum uporablja samo zase, nikomur ni prodal kode. Na forumu naročnika "N" je na tisoče registriranih članov.

V tem primeru naročniku "N" ni treba nikjer javno objaviti popravljene kode, nikomur ni treba pokazati popravkov. Registrirani člani foruma nimajo pravice zahtevati kode foruma, niti ljudje "S", niti nihče drug. Lahko pa naročnik "N" spremenjeno kodo objavi, če tako želi, lahko jo da samo ljudem "S", lahko jo objavi na je..enem billboardu, če hoče, je prost da to stori in ima vso pravico do tega. Objavljena koda mora biti pod GPL v2 licenco.

2) nekoč v prihodnosti izboljšan forum proda kupcu "K" (kot delujoč forum ali samo kodo foruma, vseeno).

V tem primeru mora kupcu "K" predati tudi izvorno kodo foruma, pod GPL v2 licenco. Naročnik "N" lahko še vedno tudi javno objavi kodo (ni pa mu treba). Kupec "K" prav tako pridobi pravico, da javno objavi kodo foruma (ni pa mu treba). Kar je poglavitno, naročnik "N" ne more in ne sme kupcu "K" na noben način omejevati pravic, ki izhajajo iz GPL v2 licence. Tudi če bi v prodajno pogodbo npr. napisal, da mu proda kodo samo pod pogojem, da je kupec "K" ne proda naprej ali ne objavi, je to določilo nično. Še več, IMHO, bi s takim določilom naročnik "N" grobo kršil GPL v2 in posledično bi sam izgubil pravico do uporabe te GPL v 2 kode zase.

Je pa seveda zaželeno in v veliki meri tudi običajno, da že naročnik "N" kodo izboljšanega foruma javno objavi oz. da v javno objavo skupnosti "S". S tem bo omogočil drugim, da pregledajo / uporabljajo izboljšano kodo in posledično bo kasneje tudi sam dobil nazaj še dodatne izboljšave, ko jih spiše kdo drug.

Lonsarg ::

Nisi sicer šel v tehnikalije kake knjižnice uporabljaš. Ampak GPLju se recimo izogneš tako, da narediš dva programa, ki komunicirata med sabo. En vsebuje GPL in je torej GPL. Drugi, ki je glavni UI, ter kaka gesla in enkripcijo ima noteri. Pač kar hočeš dodatno(upam da ne primarno) zaščititi z code obfscurity.

Cody obfscurity je zelo uporabna zadeva, ker prednosti odprte kode pri varnosti se pokažejo šele ko jo veliko uporabnikov gleda, v tvojem primeru jo bodo pa gledali zgolj hekerji in developerji.

V veliki večini primerov je narediti dve ločeni aplikacije precej komplikacija, v tvojem primeru ne, ker itak nadzoruješ hardware...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

čuhalev ::

Ok, jasno. Kako pa naj ta dva programa komunicirata med sabo? Unix socket?

Problem nastane, ko razvijalec R s kodo ,,spizdi" oziroma postane nedosegljiv. Kaj če umre ...

Ales ::

čuhalev je izjavil:

Problem nastane, ko razvijalec R s kodo ,,spizdi" oziroma postane nedosegljiv. Kaj če umre ...

Lahko nastane problem, seveda. Ampak ne vem, kateri naročnik "N" pri zdravi pameti, ki bi povrh vsega bil še nosilec avtorskih pravic, ne bi imel kopije lastne izvorne kode, sploh če bo zadevo prodajal. Če je kak naročnik toliko tupav, da razvijalca plača in še celo začne prodajat zadevo, pa da ne dobi pred tem v roke lastne izvorne kode, naj pač sebi pripiše posledice, če mu razvijalec mrkne.

V praksi so izjeme kaki kitajski "proizvajalci", ki poberejo nekaj od tukaj, nekaj od tam in štancajo v različnih kvazi tovarnah kup istih cenenih embedded naprav, v recimo malo različnih ohišjih. Odprta koda ali nasploh uporabniška podpora je takim praviloma neznan pojem. Če bi se kdo spravil na kakega takega "proizvajalca" oz. uvoznika tega, in ta ne bi imel izvorne kode, bi pač moral nehati prodajati to napravo. Ne smeš prodajati nekaj s kompilirano GPL kodo, katere izvorne kode nimaš.

Pri malo večjih oz. resnejših izdelovalcih je stanje seveda malo boljše. Na hitro za primer TP-Linkova stran za dolpoteg GPL kode: http://www.tp-link.com/iq/support/gpl/

čuhalev ::

Še eno vprašanje se mi je porajalo. Kako je, če imam napravo v najemu in sem samo njen uporabnik (ne pa tudi lastnik). Ali sem še vedno upravičen do izvorne kode?

BigWhale ::

Tudi najem je neka oblika distribucije. Tisti, ki ti to opremo da v najem, ti distribuira zraven nek odprtokodni program. Ce je ta program GPL, lahko zahtevas izvorno kodo.

čuhalev ::

Seveda pa potem pride najtežji del, kako ugotoviti, če zadeva poganja GPL programje ali ne. Škatle recimo ne smeš razdreti, da bi morda poiskal kakšen ,,RS232", če ga sploh ima.

Ales ::

In zakaj najtežji? Za začetek lepo kontaktiraš najemodajalca naprave ali neposredno izdelovalca in vprašaš. To ni noben bav bav. Šele ko izveš kar se izvedeti da, razmišljaj o reverse engineering.

Primer: za Cisco set-top boxe, ki jih Telemach daje v uporabo svojim strankam, imaš GPL kodo javno dostopno preko Ciscovih spletnih strani.

čuhalev ::

Proizvajalcu sem v petek pisal, če mi lahko posreduje povezavo, kjer naj bi snel kodo, ki jo ščiti GPL, vendar do sedaj še ni odziva. Morda so na dopustu. Jim bom pisal še enkrat konec meseca, če mi ne bodo odpisali.

Naprava pa vsebuje Linux, Busybox, iptables, dnsmasq, mini_httpd. Imam ,,dmesg" skratka dokaze.

Ales ::

Katera naprava pa je in kje si jo kupil? Je bilo zraven kaj dokumentacije?

čuhalev ::

Dobil sem jo kot CPE ponudnika dostopa do spleta. Dokumentacije ni bilo. Po škatli sodeč oprema ni namenjena prodaji.

Tudi na spletu je dokumentacija precej skopa: uradno je dostopen le dvostranski pdf s specifikacijami. Prebil sem se do malo podrobnejših navodil spletnega vmestnika, ki jih objavil nek tuj ponudnik dostopa do spleta.

No, tudi uboot vsebuje.

Lahko pišem slovenskemu uvozniku, ampak dvomim, da bi to karkoli spremenilo.

Ales ::

V tem primeru bi jaz najprej kontaktiral tvojega ponudnika dostopa do spleta in informacije zahteval od njih, od njih si namreč opremo dobil.

Preden se pa sploh pogovarjamo, kdo ti je dolžan dati (če sploh kdo) informacije oz. kodo, bi jaz pragmatično pristopil k stvari in poskusil poiskati nekoga, ki razume problematiko in ima dostop do kode (proizvajalec, uvoznik, ponudnik, kak drug uporabnik, vseeno), šele potem bi zadevo zaostril. Moj nasvet je torej, da hkrati kontaktiraš takoj še uvoznika in ponudnika dostopa do spleta, lepo vljudno, dokaj uradno napisano...

Sporoči, kako se bo razpletalo.

čuhalev ::

Uvoznik oziroma tisti človek, ki ga imajo tam za to napravo, je trenutno na dopustu. Bom počakal na naslednji teden. Proizvajalec mi še ni odpisal.

Sem pa doma našel že drugo napravo, na kateri tečeta vsaj Linux kernel ter BusyBox.

Ohoho postaja tole zanimivo. Da vidimo, koliko Slovenci spoštujejo GPL in koliko je na tem področju možno doseči. Ker do sedaj vsi na splošno pišejo, kaj nam te licence omogočjajo, vendar se jih nihče ne drži.

misek ::

Kaj novega?

čuhalev ::

Nisem še našel časa za nadaljevanje te raziskave :P

Druga naprava, če se komu da vrtati, je Thomson TG782T. Vsebuje BCM6358, 32 MB DDR2 pomnilnika. Linux je 2.6.8.1, preveden aprila 2010, Busybox pa v1.00, vendar zadeva zaradi zaklenjenega bootloaderja in seveda čipa proizvajalca Broadcom po pričevanju nekoga na Openwrt forumu ni zanimiva, je pa tudi s tehnološkega vidika stara. Poleg tega za Thomson velja, da niso ravno ravnodušni kar se tiče objavljanja izvornih kod.

Če takoj po vklopu tiščite reset bo zadeva iskala ,,sliko" po tftp, vendar preveri, če je slika ,,podpisana". Točnega IP za tftp strežnik ne vem več.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Patenti - Copyright, Copyleft, GNU, Apache, ... Licence

Oddelek: Pomoč in nasveti
171416 (1161) Icematxyz
»

Microsoft prodaja Linux (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
969091 (5757) 'FireSTORM'
»

Prodaja GPL-ed kode

Oddelek: Programiranje
151586 (1260) arjan_t
»

Kolikšen del programske kode je še zaščiten?

Oddelek: Programiranje
231589 (995) yeti
»

Kršitve GPL (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
1028150 (6343) noraguta

Več podobnih tem