Tega pa nikoli ne bo

Tega pa nikoli ne bo, ali pa vsaj še zelo dolgo ne.

Zakaj imamo ta stavek tako radi? Zakaj nam tako odleže, če neko potencialno možno ne pa na prvi pogled očitno stvar preprosto odpravimo s tem stavkom?

Veliko ljudi ima vgrajen mehanizem, ki stvari, za katere imajo občutek, da nanje ne morejo vplivati, ali pa, da se zagotovo ne bodo zgodile za časa njihovega življenja enostavno odpravijo s stavkom: Tega pa nikoli ne bo.

Očitno je za povprečen človeški razum predrago razmišljat preveč dolgoročno. Kar je po svoje razumljivo. Če imaš premalo "resorsov", da bi razmišljal o dolgoročnih ali manj očitno verjetnih stvareh, je zagotovo bolje, da tiste "resorse" porabiš za kaj bolj kratkoročnega.

Kaj pa vi? Vam je ta stavek blizu?

o+ nevone

To je en takšen trik možganov, oziroma response, na situacijo, za katero nismo pripravljeni ali je prilagajanje izven možnosti, kateri so v trenutnem miselnem toku dane.

In kaj je poznavalce življenje naučilo? Mogoče to, da če nekaj ni bilo izpeljano do roka, ki so ga oni določili za še sprejemljivega, da potem je stvar za vse večne čase pokopana. Mogoče to, da če se stvari razvijajo nekoliko počasneje kot bi si želeli, da si potem ne zaslužijo, da bi jih sploh resno obravnavali v svojih kalkulacijah. Je v tem vsa modrost poznavalcev?

In kaj naj bi na nasprotnem bregu počel neuki idealist? Na nasprotnem bregu stoji kvečjemu dobro podkovan vizionar.

o+ nevone

Fantje, brezveze da filozofirate.

Nikoli ni bilo, ni in nikoli ne bo - lesenega šparherta namreč

A bi lohk bli malce bolj resni, prosim.

- To pa nikoli ne bo!

- Nikoli ... je dolga doba!

No, po mojih izkušnjah in opazovanjih sveta, je ta fraza priljubljena predvsem pri ženskah. Njim je marsikaj "nikoli", "brez smisla" in še kaj. Moški (no, vsaj "ta pravi") smo malo bolj...kako bi se temu reklo..."nori":) Ne sprejmemo kar tako besede nemogoče in podobnih. Vse je potrebno vsaj probat naredit, tudi če je brez nekega smisla. Večini žensk še zmeraj ni jasno zakaj bi sploh raziskovali vesolje (če imamo pa že tu dost problemov in podobne neumnosti:), medtem ko pri moških te debate skoraj da ni. No, ko bojo nehale govorit nemogoče, nikoli in podobno, bomo pa res enakopravni, prej ne:)

Zakaj imamo ta stavek tako radi? Zakaj nam tako odleže, če neko potencialno možno ne pa na prvi pogled očitno stvar preprosto odpravimo s tem stavkom?

Ah, obrambni mehanizem pred zadevami, ki bi lahko temeljito pretresle način dojemanja sveta nekega posameznika. Jaz sem zadnjič lih z lektorco nekaj malega razpravlal o totalno dosadnem prevodu, ki ga delam, pa sem ji omeno, da bom prav vesel časa, ko bom lahko take zadeve prepustil računalu. Odgovor je bil - ja, ja, sej računalnik tega nikol ne bo zmogel. Nekako je prepričana (kljub predavanju, ki ga bila pol deležna na to temo), da to naši mlinčki nikol ne bojo zmogli. Če bi htela to sprejeti, bi ji vzelo veliko časa, energije in mozganja na to temo. Tako pa je lažje odpraviti z enim stavkom - iti po liniji najmanjšega odpora. Zakaj bi trošla energijo na (njenemu razumu) nesmislenih zadevah?

Jaz pa vem, cesa nikoli ne bo ampak ne bom nikoli povedal! ;)

>Ah, obrambni mehanizem pred zadevami, ki bi lahko temeljito pretresle način dojemanja sveta nekega posameznika.

Se kar strinjam. Edino to bi še pripomnila, da se tega običajno ne zavedamo ali pa nočemo priznati. V bistvu to misel, da nam stvar tisti trenutek ne paše v naše dojemanje sveta, potem skušamo na vse možne načine opravičiti, tudi z argumenti ki sploh ne držijo vode.

o+ nevone

O takih samoumevnih stvareh se ponavadi niti ne pogovarja kaj dost, za vse drugo je pa težko rečt nikoli.

nikol ne bo aluminjastga eisnwikla, pa tud kuglvikl kr težko nardiš
as thomas said nikoli je predolga doba, da lahko z veliko verjetnostjo napoveš kaj se bo v tej dobi dogajal