48-urni delavnik

mokolemembe: Pol pa slišim zadnjič na tedniku od enga doktorja, da kdor se zavestno umika z dela (izigrana bolniška) je psihično bolan in da vsak normalen človek si želi čim več delat da kaj za sabo pusti. KRETEN.
To je res, če delaš kaj kreativnega. Če vodiš kakšen projekt, firmo. Delavci za tekočem traku pa niso preveč kreativni. Kar naredijo bi lahko naredil kdorkoli drug, ali pa celo bolje stroj. Zato njihovo delo ni nič izjemnega. Kaj jim torej ostane?
Zgolj finančna motivacija. In če je ni, bodo seveda delali manj ali vsaj manj zavzeto.
V računalništvu, visokotehnološki industriji, znanosti,... so kakšne geekish zadeve. Za tekočim trakom pa tega ni. Tam je res popolna alienacija.

Thomas: Problem je v samem "plačilu po delu". Plačilo po narejenem - za kar firme SO plačane - bi morali tako začeti plačevati tudi delavce.
Ti imaš pa podobne ideje kot en tipček... kaj je že bil? Marx Karel se mi zdi, ane?

Delavcev ne sme mnogo ostat, sami kapitalisti. - Ker kapitalisti izkoriščajo delavce, poberejo njihovo delo, naj edlavcipostanejo kapitalisti in poberejo tisto, kar jim pripada. Podobno je Marx razmišljal - namreč, da bi morali smetano pobrati delavci, ne pa kapitalist.

BTW: vem kaj so burkle. Sem jih celo nekajkrat uporabljal...

Vendar pa omejevanje podjetniške svobode ni pravilen način.
Na eni strani imamo podjetniško svobodo, na drugi strani težnjo, da živiko kot ljudje. Kaj je bolj pomembno? (No, v bistvu je treba najti neko ravnotežje, ampak dokler bodo trgovci tako bogateli jim najbrž ni hudega, ne?)

Da se razumemo. Jest sem proti delavcem. Hočem, da (vsi) postanejo kapitalisti. (Marx je hotel, da vsi kapitalisti postanejo delavci.)

Smešno?

Je to tudi smešno, da imajo ZDA več univerzitetnih profesorjev kot kmetov? (Pa uspešno kmetijstvo). Kakšnemu starokopitnemu tipčku že.

> Nisem ga bral [Marxa], sem samo poslusal ljudi, ki ga parafrazirajo, pa sem preprican, da ni govoril o tem kaj se zgodi s kapitalisti.

Zakaj tako misliš?

Marxova osnovna teza je bila, da se kapitalizem lahko konča le z nasilno revolucijo.

Lenin in Stalin sta samo še nekoliko izpopolnila Marxovo teorijo o ravnanju z razrednim sovražnikom.

Končati kapitalizem, je kakor podreti most čez globoko sotesko. Ne delaj tega, dokler ne znaš letati!

Delavce boš spreminjal v kapitaliste?

Lepo. Naj živi kapitalizem!

Thomas trdi, da je proti delavcem, obenem pa želi, da vsi postanejo kapitalisti

Če pod pojmom kapitalist razumemo človeka, ki je bolj bogat kot delavec, potem je kot na dlani, da Thomas ni proti delavcem, ampak je za delavce, saj jim želi več denarja

Ampak da ne bomo kvasili v tri dni. Koliko ljudi pa lahko danes živi od kapitala? Npr. v Slovenji, ki je bolj bogata kot pretežni del preostalega Sveta? Koliko? Mogoče 10, mogoče 100, mogoče 1.000?

Tako da, nabijanje o tem, da bodo vsi živeli od kapitala je prav tako utopično kot tista, da naj ljudje dobijo, kolikor potrebujejo in dajo, kolikor zmorejo.

Tukaj se govori o sedanjosti in ne prihodnosti. Prosim, nehajte sanjat.

Maš kake cifre, al to tko na pamet?

toda v Sloveiji je okrog 30 tisoč kmetov.

Hja, priznam, tle je malce problema z zajemanjem (bolje rečeno klasifikacijo) podatkov.
Zaradi zgodovinskih dejstev imamo pr nas veliko število osebkov s "statusom kmeta", ki pravzaprav to sploh niso.

Gospodonsjstva, kjer je vsaj eden (marsikj celo po dva) še dodatno zaposlen, celotna obdelovalna površina pa je celo manjša od 10 hektarjev (skupaj z gozdnimi površinami), so nekaj kar vrjetno samo mi imenujemo kmetija.

Takšnih "kmetij" je pri nas žal največ. Tistih res pravih kmetij (kjer se preživljajo izključno s kmetovanjem), kmetijske površine pa vsaj dosegajo (če ne že presegajo) 50 hektarjev, pa niso ravno tako številčne.


In da se razumemo, 50 hektarjev sploh ni ne vem kako velika površina, kot bi si kdo mislil (ali predstavljal)
Kmetije s površino primerljivo z najmajnšimi farmami (kmetijami) v ZDA pa se bojim, da jih v Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke.

Pa še to so več ali manj tiste, ki so nastale z denacionalizacijo, tam kjer so bivši veleposestniki po spletu naključij uspeli ostati (in obstati) kot kmetje z zemljiškim maksimumum 10 hektarjev.

Kakorkoli torej obrneš, primerjave so zato malece sporne, še bolj sporno pa je da vsakemu ki ima takoimenovano "ohišnico" rečemo že kar kmetovalec (kmet)