Avtorske pravice in morala

Vice:

Vsakomur tisto, kar si zasluži, ne?

Če pa ti rad preplačuješ stvari pa izvoli.

BluePhenix: očitno nisi prebral vsega kar se napisal ali pa nisi razumel. Če te torej zanima moje razmišljanje ti svetujem, da si prebereš kar sem napisal.

takole je s profesionalnimi programi ala 3ds Max:
Logčino je da si jih povprečen študent-še bogat študent-ne more privoščiti.
Primer:Cinema 4d xl deveta(nova) verzija stane v polnem oklepu nekaj manj kot milijon tolarjev.Osiromašena pa blizu pol milijona...big deal anede?

Firme vedo da si tega študentje ne morejo privoščiti zato še rade vidijo da v neki zakotni sobici Janez drka nelegalnega Maxa in se pridno uči modeliranja...ker je s tem potencialni oblikovalec ki bo morda nekoč če bo zadosti dober delal v Pixarju in modeliral Shreka 4 in bo MORAL uporabljati original verzijo drugače bo pa na
"klavir špilal"...tako je to.

Seveda pa je čisto drugače z muziko/glasbo/filmi,a tega se bom izogibal v tem postu.
Naj povem samo toliko da kljub jamranju in grožnjam "ubogi" založniki in vsi drugi vpleteni očitno še vedno prekleto mastno zaslužijo,in to tako mastno da se jim cedi okoli gobca...seveda pa denarja ni nikoli preveč,še posebno tam kjer ga je že res veliko.

Cene so vedno ravno prave, po definiciji.

Samo jokajoči so drugi. Enkrat kupci, enkrat prodajalci.

Dosta više kukanja!

Sem zato. Če kupci jokajo, prodajaj! Če prodajalci jokajo, kupuj!

Tako se kapitalizem čudežno uravnoteža, dokler se ne uravnoteži. Na nultih cenah.

Da parafraziram: Kapitalizem pomeni preživetje ekonomsko močnejšega. A zdaj bomo pa spreminjali pravila, ker kapitalizem postaja šibak?

Ne.

Sori, to ne moreš zahtevati, ker si ga sam postavil na public board :)

Sicer se pa strinjam s tabo v večini napisanega. Na žalost dobivajo denar od avtorskih pravic tisti, ki so v izdelek vložili bolj malo avtorstva (to še najbolj velja pri glasbi, pri filmih in programju je tega manj). Ampak če avtor dobi le en mali del denarja od prodaje CDjev, potem mu nekdo, ki si zdownloada CD, zato ker ne bo plačeval založnikom, ne nakloni niti tisto malo.

Sej folk ne razumet narobe, založba ni nepomemben faktor pri proizvodnji CDjev. Večina bendov nima denarja za studijske ure, le tega pa v zameno za zakup avtorskih pravic dobijo od založbe.

Torej, če založb ne bo več, potem bo tudi manj bendov širilo svojo glasbo. Na koncu bodo lahko snemali le otroci bogatašev in se bo širila le njigova glasba, v bistu bi bili nekje tam, kjer smo sedaj.

Podobno je s filmi, malokateri režiser ima toliko denarja, da bi lahko sam plačal film. Predstavljajte si kako bi brez produkcijske hiše Jackson spravil skupaj Gospodarja...

Enako je pri igrah. Zato je tudi Vivendi jezen na Valve, ker so prodajali preko Steama. Vse so dobili Valve, Vivendi zelo malo ali pa nič, večino stroškov pa je imel prav Vivendi tako oglaševanjem kot s tistimi razvoja.


Res je, da si organizacije ki "zastopajo" založnike jemljejo preveč, tudi založniki pretiravajo, ampak brez njih ne gre, enostavno.

Vice, resno?

Danes ni vec tako. Zalozbe ustvarjajo avtorje. Oziroma izvajalce.

legend: Enostavno ni pošteno, da se izdelki, torej avtorsko delo, prodajajo po takih cenah, če je njihova reprodukcija tako enostavna in poceni.
A to pa je pošteno, da ljudje še vedno umirajo zaradi lakote in to, da otroci postanejo slepi, ker nimajo za enkraten odmerek cepiva, ki stane 5 SIT?
Založba postavi ceno. Ti jo sprejmeš ali pa ne. Pika. Do tega ima vso pravico.

Saj smo v kapitalizmu, ne?

P. S. Zanimivo, kako se borite za svoje "pravice" nelegalnega kopiranja. Za odprto kodo, ki bi RES sesula monopole, se pa ne borite. Za probleme sodobnega kapitalizma, ki imajo za posledico - ne visoke cene CDjev, pač pa lakoto in revščino, se pa ne zanimate.

BW

Avtorji ustvarjajo založbe. je odgovor na Avtorji vsebin imajo edinstveno priložnost, da dosežejo uporabnike brez posredništva založb.

Danes ni vec tako. Zalozbe ustvarjajo avtorje. Oziroma izvajalce.
Izvajalci tipa pop stars se ne obnesejo več najbolje. To je bilo včasih.

Založba brez dobrega avtorja propade. Ravno zaradi požrešnosti založb se je stvar obrnila, to se vidi tudi v upravljanju. Tudi časov ko si prišel z demo verijo na založbo in jim lezel v rit ni več. Je krajša pot, če imaš ob sebi uveljavljenega avtorja.

zee ni mi ravno jasno katero zdravilo zdravi AIDS, poleg tega sem mnenja da se zdravila za AIDs ne splača odkriti, ker je več denarja v odkrivanu kot v odkritju. Drugače se pa kar strinjam s teboj.

Danes založbe ustvarjajo avtorje, ker mi ni jasno kateri punksi poslušajo avril lavinge al pa kateri rockerji britney??? Obe pa sta Pop princeski. Res je da v kolikor želiš uspeti moraš imeti veze pri že uveljavljenih avtorjih, amapk zakaj za vraga je v svetu tak trend da so lastniki založb, studijev in podobnih reči vedno bivši zelo uspešni ustvarjalci??
O avtorskih pravicah je na tej strani luže težko moralizirat, ker za to da si avtor moraš nekaj znat, nekaj pokazat. Da pa v ZDA to lahko narediš se je treba prekleto dobr skeširat, tko za musko in film, kot za programje ali knjigo. In avtor je za svoje znanje tam plačal, njegova šola ni zastonj kot je naša. Zato se bori za svoje avtorske pravice malce bolj upravičeno kot pa Tomaž Domicelj.
Morala je pa drgač tko al tko neki bolj bednega. Me zanima komu se zdi moralno nosit nike copate?

Seveda radijska postaja krši avtorske pravice s temi postopki. Zato ima tudi večina radijskih postaj originalne CDje, s plačanimi avtorskimi za množično predvajanje.

pa kaj resno mislite, da je nelegalno predvajanje tako razžirjeno? Je bilo par let nazaj, potem pa ko so inšpekcije začele na veliko obiskovati radije diskače in podobno ni več tako.

za vsako prireditev, javno predvajanje itd moraš izpolnti szasov formular in ga nato v roku 15 dni po dogodku poslati sazasu. Prireditev jim moraš prej prijaviti. Če tega ne storiš in oni nekje zvedo, da je prireditev bila ti brez drugega pošljejo račun za 20k SIT. Če ga ne plačaš sledi tožba.


Ja, avtorji dobijo plačilo glede na število zgoščenk, od vsake par procentov.

SAZAS ni založba ampak je slovenska ustreznica RIAA.

Tear_DROP: dej ne meči vsega v isti koš. Nekatere "avtorje" (kako je lahko britney avtor, če ne napiše ne besedila ne glasbe?) ustvarijo založbe, ampak tudi to ne drži čisto. Če si dober avtor, boš imel lepšo luč pri založbah, kar pomeni, da bo šla skozi večina tvojih projektov, ne glede na to za koga je narejen. Ampak preden dosežeš to, pa si moraš narediti neko ime.

Še vedno je veliko bendov, ki nastanejo v garažah in uspejo, ko jih založbe najdejo, to ne pomeni, da so jih one ustvarile...

BePop so primer, ko založba ustvari izvajalca, ne avtorja. Avtorske pravice grejo avtorju ne izvajalcu (oziroma tistemu ki jih odkupi). Se bo treba malo podučit o teh stvareh.

Jao. Slabo si poiskal odgovor,
Zelo na hitro in simpl, oz kmečka razlaga.
Princip za radijo, za ostale javne prireditve je skoraj enako. Radijska postaja za vsak komad, ki ga spusti v eter plača ti. avtorske pravice. Če ga zavrti 1000x plača 1000x. Izpisek programa mora postaja za vsak dan posebej poslati na SAZAS v posebni računalni obliki, na podlagi katerega plačajo avtorske pravice, tako da je nelegalno predvajanje na katerega misliš preprosto nemogoče. Inšpekcije so od samega začetka in še danes, ki kontrolirajo oddani izpisek programa s svojim. Njih ne brigajo CD-ji LP-ji trakovi na postaji (same postaje nimajo prav "obsežne" zbirke CD-jev, ki naj bi jih SAME kupile) ker naročajo posebne kompilacije iz ZDA (v EU do nadavnega ni bilo sedeža) na t.i. (radijsko) trakovih, ki jih lahko kupijo izključno samo radijske postaje.
Same postaje glasbo danes vedno bolj zadržujejo v e-obliki (ekonomski razlogi) tako da kontrola nad neko "licenco ala CD" ni mogoča in se ne izvaja, zato se plačujejo avtorske pravice glede na predvajane komade.

Glede avtorjev in prodaje zgoščenk je praksa ravno obratna. Dobiš dol. vsoto denarja in določene dodatne pravice.

Kdo pravi da je SAZAS založba?


Še vedno je veliko bendov, ki nastanejo v garažah in uspejo, ko jih založbe najdejo, to ne pomeni, da so jih one ustvarile...
Kaj misliš, koliko časa bi obstajala založba, če plate njihovih varovancev nebi šle v prodajo, npr. ko je bila "Seatle" scena boom je takrat par manjših založb šlo po gobe zaradi previsoko podpisane pogodbe z avtorji (predobri kritiki ), ki niso doživeli pričakovanega uspeha .

BePop so primer, ko založba ustvari izvajalca, ne avtorja.
Preprost matematični prikaz tega je:
manager=založba=avtor
p.s. (avtor=založba te to na kaj spominja?)

Avtorska pogodba s SAZASom stane praktično nič, tako da jih bendi imajo, problem SAZASa je bil ko avtorjem do nedavnega ni plačeval denarja od avtorsko pridobljenih pravic. Zdaj je malo bolje vsaj v Nemčijo pošiljajo kar morejo, naše pa vrjetno še kar malo nategujejo.
Monopol? Tuki ni monopola.

Vice: ok, CDjev ni treba več imeti, (nazadnje sem bil na radijski postaji pred kar nekaj leti) ostalo pa si napisal kakor sem jaz bolj na kratko povedal. Torej se strinjamo.

Ne strinjam se pa s tem, da je avtor=založba, založba lahko odkupi pravice trženja avtorskega dela, ne pa avtorstva, na cdjih pod naslovi komadov še vedno piše ime avtorja, ne založbe.

BigWhale: veliko je odvisno tudi od benda kaj hoče imet, če so taki da iščejo bolj easy break out, neglede na glasbo, ki jo bojo igrali je tako, drugače pa ne. Vsekakor pa si je brez veze zatiskati oči, da obstaja danes zelo dosti takih bendov, ki iščejo quick break out in jim ni mar na kakšen način. ponavadi taki bendi tudi hitro utonejo v pozabo. Torej niso samo založbe izkoriščevalske ampak tudi bendi.

Avtor si "doživljensko", kupujejo se avtorske pravice.

Ti lahko kupiš avtorske pravice za en komad za določ. vsoto in komad tržiš naprej. Če zaslužiš cool če ne pa greš v -.

No, jaz mislim, da avtor bolj potrebuje založbo, kot založba avtorja. Poznam nekoga, ki je vrhunski glasbenik (pa ne bom omenjal imena), pobral je že kar nekaj prestižnih nagrad na svojem področju in mi je zadnjič pravil, da bo sedaj izdal novo ploščo. Založba mu bo pobrala 30% od prodaje (minus stroški izdelave CDja, ki obsegajo še razne "administrativne stroške"), kar se ne proda, bo vrnila njemu. Zdaj naj mi nekdo pove, če je 30% normalna cena za to, da ima trgovina CD v svojem skladišču. Zgolj in samo za to - brez kakršnekoli promocije! Samo nekdo pride in vpraša imate CD, oni rečejo da, in mu ga prodajo.
Za snemanje bo pa sam dal nekaj 100k SIT. Pa tudi stroške promocije bo nosil večinoma sam - založba bo kvečjemu kakšen plakat obesila v svojih trgovinah, pa pomagala mu bopritina kakšno prireditev. Stroške vožnje tja, itd., bo nosil sam.
Kako pa izgleda igranje na takšnih prireditvah je pa tudi enkrat pravil. Na eni prireditvi je dobil 50.000 SIT, njegov "manager" je pa pobral 300.000 SIT. Ko se je malo pritožil, mu je rekel, naj bo srečen, da je sploh lahko prišel tja igrat. Na koncu bo vesel, če bo s CDjem zaslužil nekaj res minimalnega. Od tega se pač ne da živeti. Razen, če si založba, ja.
Tako da razne založbe in managerji imajo neke vrste monopol in ga tudi lepo izkoriščajo.

Pa s knjigami je tudi podobno. Trgovine poberejo bajne odstotke. Avtor dobi zelo malo, pogosto si mora še sam zrihtati sponzorje ali subvencije, ki pokrijejo večino stroškov izida knjige. Manjše založbe pa isto.
Poznam kako gre to v praksi. Avtor ima dejo, da bi napisal knjigo. Napisati knjigo ni enostavno, pobere res ogromno časa, ki bi ga morda lahko porabil za služenje denarja na drug način. No, jo napiše in pride do založbe. Če je velika založba, ga itak ne bo vzela, razen, če je že vnaprej bestseller. Majhna založba organizira lekturo, oblikovanje, tisk (pogosto pri tem veliko pomaga tudi avtor), seveda pa mora nekje dobiti denar za stroške. Navadno s sponzorstvi ali subvencijami, kjer se zelo veliko angažira tudi avtor sam. Se pravi - napiše knjigo in zrihta denar, ter leta od lektorja, do oblikovalca, in v NUK in v tiskarno. In potem pride veliki dan, ko knjiga izide. Če je avtor zrihtal dovolj denarja, bo celo dobil kakšen honorar, sicer pa pač ne.
No, knjiga je izšla, sedaj je treba poskrbeti za promocijo. Tukaj založba res pomaga s svojimi vezami in poznanstvi. Potem pa zadeva pride v trgovine. Najprej se pošlje ponudbe knjižnicam in se proda kolikor se pač proda. Potem pa se gre do trgovin.
Te so najbolj ziheraške. One ne odkupijo določenega števila izvodov, pač pa samo toliko kot prodajo, ostalo pa VRNEJO založbi oz. avtorju. Poberejo pa lepe odstotke. Majhna založba oz. avtor sta tiho, ker vesta, da imajo trgovine monopol (oz. kartel). Trgovina ne kupi nič na svoj riziko, edino za nekaj časa, par mesecev ima pač v skladišču zaseden prostor s tistimi knjigami. Če se kaj proda, naroči nove, če ne, po določenem času knjige vrne.

Vice: Ti lahko kupiš avtorske pravice za en komad za določ. vsoto in komad tržiš naprej. Če zaslužiš cool če ne pa greš v -.
V praksi se to NE dogaja. Trgovine delajo ziheraško, založbe pa tudi. Če založba ne ve vnaprej, da bo imela pokrite vsaj materialne stroške izdaje knjige, NE GRE v projekt. Založba gre vedno samo v plus, najslabšem primeru v nulo.

Zdaj pa še moj lasten primer. Sem imel veliko srečo, da je mojo knjigo izdala založba, kjer delajo res profesionalni in pošteni ljudje, kjer so vse stroške nosili oni, moja naloga je bila le napisati knjigo in iti na nekaj promocij. Skratka, naletel sem na idealno situacijo. Ampak ko sem računal koliko časa (in denarja - zbiranje gradiva) sem porabil za pisanje knjige in kolikšen honorar sem dobil... hmm, najslabše plačano študentsko delo je plačano bistveno več. Seveda pa knjige ne pišeš zaradi denarja, pač pa iz drugih razlogov. Enako najbrž razmišlja večina glasbenikov.

Tako da - ja, zalošbe delajo zelo nemoralno. To pa ne pomeni, da smemo tudi mi ravnati tako in piratizirati.

Vice, vrhunskost glasbenika ni vedno vzporednica njegovemu plačilu.

Lahko rečeš, da ni vrhunsko plačani glasbenik, da ni popularen, kar koli, ne pa to, da ni vrhunski. To, da je glasbenik vrhunski pomeni nekaj drugega.

Sam poznam kar nekaj glasbenikov, ki niso vrhunski, so pa izjemno dobri, pozna jih zelo malo ljudi in igrajo za potne stroške.

Pri plačilu glasbenikov gre predvsem za to, kam spadajo ali hočejo spadati. N.V., ki noče peti za manj kot 500k, spada v elito, ki misli, da je pomembna za človeštvo. Seveda pa niso vsi glasbeniki taki.


Matthai: po napisanem se mi zdi, da ta tvoj kolega dela zelo ne main-streamovsko, lahko rečem tudi precej alternativno glasbo, ker bi ga drugače založba sama podprla. Sam sem imel sodelavca, ki je igral v precej utečenem in zmerno znanem bendu v Sloveniji, posneli so pa kar nekaj albumov. Kar so morali narediti ob ideji za nov album je bilo to, da so šli do založbe, povedali koliko komadov imajo narejenih, koliko jih je v pripravi in kdaj bi rabli prostor za snemanje. Založba je krila vse. Prodaja pa ni bila kot pričakovana in je bila založba proti zelo negativni nuli.

Tudi trgovnie imajo stroške s skladiščenjem. Sicer pa založba pokstbi tudi za izdelavo CDja, tiska, tiska plakatov, promocije (pošiljajo na radije,...) poksrbi za mrežo prodajalcev itd. Še to, on se je zmenil, da mu založba pobere 30% od prodaje. Torej se lahko zgodi, da bo šla založba v minus. Če bo prodaja zanič, stroški razpošiljanja, reklamiranja in drugega visoki, bo bolj malo dobička.

Sicer se mi zdi, da se je dobro zmenil za 30%, ponavadi vzamejo veliko več, verjetno tu ni tako, ker sam snema in drugo.

Aja in ima managerja za en q..., nej si nabavi drugega in naj naredi z njim pogodbo. Dobro, če je neki šlager pjevač mu ni neke pomoči, drugače pa se da marsikaj.


Helenca in podobni živijo od tega, mar ne? Torej se da. Bedarije, da se v sloveniji ne da živeti le od glasbe so, bedarije. Če je to tvoje delo, lahko od njega tudi živiš, če pa nekaj ustvarjaš v popoldanskem prostem času je pa normalno, da od tistega ne boš živel. Tukaj je edino to, da večina slovenskih bendov pojmuje živeti od glasbe le na podlagi denarja od prodanih CDjev. Sej ni samo to, če živiš oziroma delaš le v glasbi je veliko več stvari kot samo dobiček od CDjev. Seveda je tudi odvisno od razlage pojma živeti. Moj binši učitelj v glasbeni in naš dirigent živi čisto uredu od glasbe, se ne pritožuje nikoli. Drugo je če si BFM in bi rad živel kot direktor velike korporacije.

BluePhenix: za založbe in trgovine strošek prodaje (skladiščenja) in plakatov ne pomeni dosti. Ker imajo te stvari že utečene. Fiksnega stroška torej pravzaprav niti nimajo, variabilni je pa minimalen. Slučajno sem v študentskih letih delal za neko založbo (med drugim tudi razvoz knjig) in vem kako se obnašajo trgovine. One so dejansko monopolisti, saj imajo v lasti lokacije in majhno založbo lahko izsiljujejo.

No, da se vrnemo k legalnosti kopiranja preko P2P. Zanimivo je, ko berem forum, kako se večina ljudi pritožuje, da za premajhen denar pa ne bi delali. Recimo izdelava spletnih strani - če zaračunaš 10.000 SIT, si že kriminalec, ki odžira delo ostalim in niža cene. Cena mora biti vsaj 100.000 SIt ali več. Vsaj tako sem lahko večkrat prebral na forumu. Marsikdo ne bi sprejel vsakega dela in vsakega plačila. Skratka - očitno je, da vas večina čisto lepo sprejema kapitalizem. Postaviš ceno, kupec pa jo lahko sprejme ali pa zavrne.

Zdaj mi ni jasno, zakaj tudi založbe ne bi smele tako ravnati? Pač, postavijo ceno, vi pa sprejmete ali zavrnete. Če je cena previsoka, bodo ljudje pač manj kupovali in posledično bodo cene morale pasti. Če ne padejo, je očitno dovolj povpraševanja. V čem je torej problem?

Poleg tega veliko govorite o izkoriščanju. Izkoriščani so avtorji, izkoriščani so kupci, itd. Se pravi ste pravi borci proti izkoriščanju? No, ko je pa treba podpreti kakšne odpuščene delavke ali kakšno akcijo proti izkoriščanju v tretjem svetu, pa nikjer nikogar ni.

Potem nekateri opozarjamo na problem DMR in Trusted Computinga, pa na to, zakaj je open source pomemben. Kaj slišimo vsak dan? Da smo fanatiki, da težimo, itd. Skratka, ko nekdo res hoče opozoriti na nek problem, večina takoj plane po njem. Ista večina pa lepo mirno krade stvari, ki jih ne potebuje za svoje preživetje, pač pa za prestiž in užitek.

Ne razumem torej v čem je vaša moralna pozicija, zakaj je deljenje glasbe preko P2P moralno? Naj mi nekdo prosim odgovori na to vprašanje.

Znesek nadomestila v primeru samopromocije preko Interneta je
500 SIT mesečno, račun za plačilo nadomestila pa se izdaja za
obdobje 6 mesecev."

Prosim? Če jaz svojo lastno skladbo objavim na svoji spletni strani - moram to potem celo plačati? Ali sem narobe razumel tole?

Prav si razumel. Zapis je bil objavljen pred kratkim (16. 1.).
Ne verjamem, da gre za povezavo s pogodbami s SAZASom. To je tarifa organizacije proizvajalcev fonogramov, tako da najbrž ne velja, če izdaš CD v samozaložbi oz. če doma posnameš pesem, ne da bi jo izdal kot fonogram. Kot pravim, nisem preverjal, kako je s tem.

Halooo? Kaj pa če izdam svoja dela pod Creative Commons?
S svojimi deli imam pravico početi karkoli. Lahko jih javno podarim, uničim, dovolim neomejeno brezplačno kopiranje - karkoli. Moja dela - moja stvar.

Ali pač ne????