Plača oz. cena informatika v Ljubljani oz. na splošno

Zdravo!

Zanima me, koliko kaj zasluži informatik s 5-letnimi izkušnjami (projektiranje, programiranje) v Ljubljani, npr. v NLB oz. bankah, pa v Leku, Mercatorju, Petrolu.

Ali je res razlika v plači med LJ in npr. Mariborom lahko 30 % ?

Zanima me tudi, kaj je bolje, da se informatik usmeri v programiranje ali v projektiranje (seveda z vedenjem vsaj osnov programiranja, da ne zahteva neumnosti od programerja) ?

Pero

Saj sem napisal, da mora dober projektant imeti tudi vsaj nekaj izkušenj iz programiranja. Ne rabi pa vedeti vseh podrobnosti, fint...

A veš odgovor na moje osnovno vprašanje postavljeno v originalnem postu?

Razlika v placah je odvisna tudi od podjetja v katerem delas. Ni vedno razlike.

Ja sej je lahk 30% razlike v plači, sam so stroški bivanja tud 30% višji !!!

sam so stroški bivanja tud 30% višji !!!


nisem vedel, da stane v LJ liter alpskega 240 SIt, Marlboro rdeči 650 Sit in bencin 260 Sit!

informatik v državni upravi zasluži 200-300 K SIT.

Zanimivo meni so pa pred meseci ponudili na enem od ministrstev delo za inf. inžinirja za 120k sit + stroški pa sem vprašal če je bolan. No rekel mi je da oni dajo več na image ne na plačo, no pa sem se poslovil.
Za delo mi je povedal ex sošolec ki je tudi v državni upravi kot informatik in dobi 160k.
Na policiji informatik dobi 150k sit.
Kar se tiče državnih služb pozabi da boš dobil več kot 200.
Razen kakšnega konkretnega primera ki pa ga lahko frke pove

> informatik v državni upravi zasluži 200-300 K SIT.

V vseh javnih sluzbah so ljudje rangirani po lestvicah, glede na izobrazbo in delovno dobo.


Zavo:
> nisem vedel, da stane v LJ liter alpskega 240 SIt, Marlboro rdeči 650 Sit in
> bencin 260 Sit!

Saj ne, ampak najemnina za 30 kvadratov je pa cca 250EUR, brez stroskov. Stroski bivanja, razumes?

V vseh javnih sluzbah so ljudje rangirani po lestvicah, glede na izobrazbo in delovno dobo.

To je v vseh službah, vendar to pomeni samo koliko lahko največ dobiš glede na dol. parametre. Ni pa nujno, da boš dobil več kot sodelavec z manjšo del dobo ali izobrazbo za isto delo.

S tem se samo "zaščiti" delodajalec v pogodbi, ki jo podpišeš.

Sej to vi govorite o neti plači ane ?

Tak bom rekel. Vem za ljudi (govorim izključno za zasebne firme), sem sih rečal, ki so ne glede na formalno izobrazbo zaslužili (in še) 500000+, pa so bili več kot vredni denarja (beri: zagnani, sposobni, zato hitro izkušeni, pa seveda delovni, brez dodatnih pogojev za nadure in štirindvajseturno dostopnost, ponavadi imajo tudi vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti). So redki ampak so. Ne vpršajte se, zakaj jaz ne zaslužim tolko? Zato, ker je preprosto malo ljudi iz tega testa. Večina bi rada delala eno, in samo to in samo če se jim reče naj to delajo, in to samo od 9h do 5h. Dve skrajnosti. Večina nas je vmes. Ampak poznal sem ljudi tudi iz druge skupine, ki ne samo da si ni zaslužila plače pod najnižjimi pogoji, pač pa je zanesljivo delal firmi namerno ali nenamerno škodo (klientalizem, pomankanje HR občutka, obup pri pomankanju kadra, nikakva notranja organizacija...)

Razlike med regijami potem tu ne igrajo bistvene vloge..

Najdes 2, 3 ferme si njihov vzdrzevalc, nabavni, admin, serviser, whatever in mirno pokaseras 250k+ in seveda se cas ostane za fusanje po mestu in rihtanje ostalih zadev...

Alf__, ti govoriš o čisto drugi stvari kot večina tule. Seveda da se da dobro zaslužiti, če firmam ponujaš usluge - kot druga firma, kot s.p., preko študenta, na črno? Tule pa je govora o neto plači v firmi ZAPOSLENEGA človeka. Tu so seveda zneski že po naravi stvari bistveno manjši, kot pa je strošek, ki ga za opravljeno delo firma plača drugi firmi ali s.p.ju.

Glede plač v državni upravi pa bi pripomnila, kolikor je meni poznano, da je neto plačo 300K SIT dokaj težko doseči, s petimi leti delovne dobe, kot je bilo tu postavljeno vprašanje, pa mislim da tudi povsem nemogoče. Recimo, plača podsekretarja je v neto znesku v osnovi precej pod 300K SIT, pa je eden od predpisanih pogojev za opravljanje tega dela mislim da 8 let delovne dobe in seveda univerzitetna izobrazba, pa še hudičevo srečo so morali imeti tisti, ki so prišli na tak položaj. Ja, in kaj ti zviša osnovo: horizontalna napredovanja (beri: pribitki k plači na istem delovnem mestu), ki pa tudi pridejo lahko šele z leti (načeloma lahko eno napredovanje na vsaka tri leta, ni pa zanesljivo in nikakor ne avtomatizem), in pa seveda dohodninske olajšave za primer otrok, kar pa ni odvisno od delodajalca. Raznih povračil stroškov (malica, prevoz) seveda ne štejemo v neto plačo.

Zagotovo so neto plače ljudi, ki delajo v državni upravi na področju informatike, v začetku ali pa tudi kar precej časa, nižje od 200K SIT. Če se komu da to študirat, obstaja na netu Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ali nekaj podobnega in si tam to lahko preuči.

Če ti prosti čas kaj pomeni, je včasih smiselno obljubljeno oziroma prejeto plačo preračunati na znesek, ki ga dobiš za dejansko opravljeno uro dela. Nekateri delajo po 12 ur dnevno za 300K SIT na mesec, drugi spet 8 ur dnevno za 200K na mesec. Odvisno od življenske situacije enim bolj ustreza prvo, drugim drugo. Se pa strinjam, kot je nekdo napisal, da denar ni vse (če ne gre pod nek tebi še sprejemljiv minimum), ampak so pri delu bistvenega pomena urejeni odnosi in prijetno delovno okolje.

Kako izobrazbo maš, frke? Predvidevam da FRI UNI dipl.ing.?

kje je fora, da imas kot drzavni usluzbenec konkurencno klavzulo?

Ko smo že pri cenah naše "informatizirane" delovne sile, ali mi lahko kdo svetuje kakšne so pa kaj cene ure informatika preko študenta. Zaniima me ker marsikatera podjetja za svoje omejene potrebe najemajo "poceni " študentsko delovno silo (saj je bruto plača = napotnica+12%), kjer pa je treba pokazati kar precej specifični "Know How". Recimo nek Linux administrator ali MCSA s certifikati ?

Blitz, moje izkušnje so tukaj od 1000 do 2500 SIT/h, s tem da višje kot greš, težje je dobit stalno delo za toliko denarja - to je ponavadi samo za en projekt. Če imaš dovolj časa (in seveda volje), si je boljše najti stalno delo za neko srednjo urno postavko, ker boš tako na dolgi rok več zaslužil.

Mene pa zanima, če delodajalci, ko prideš s faksa, upoštevajo leta dela preko študentskega servisa v "delovno dobo", ali vsaj delovne izkušnje... ker to, da jih pridobiš, je dejstvo. In človek bi si mislil, da bodo rajši najeli takega, ki je že delal, čeprav prek študenta, kot takega, ki še ni.

Formalno delo prek servisa ne šteje med delovne izkušnje.

Dejansko se te izkušnje upoštevajo pri oceni sposobnosti, posebno če se nekdo zaposli v isti firmi, kjer je že delal kot študent.

Osebno ocenjujem, da študentje praviloma svojega dela v firmah ne jemljejo dovolj resno in odgovorno. Ko firma potrebuje pomoč se najprej spomni na študente, ki so pri njih že delali in so bili z njimi zadovoljni. To pa ni več daleč od "resne" službe.

> študentje praviloma svojega dela v firmah ne jemljejo dovolj resno in odgovorno.
Pa še kako res je to.