VIA KT133A matične plošče

• Goran Anders :: 9. maj 2001

VIA KT133A matične plošče
Lastnost/Plošča	ABIT KT7A Raid	AOpen AK73 Pro(A)	Epox 8KTA3	MSI K7T Turbo	Soltek SL-75KAV-X
Čipovje:	VIA KT133A, HighPoint HPT370	VIA KT133A	VIA KT133A	VIA KT133A, Promise PDC20265R	VIA KT133A
Možne zunanje frekvence:	100-183 (po en MHz)	100-120/124-160	100-166	100-166 (po en MHz)	100-128/133-166
Faktorji pomnoževanja:	5x-12,5x	5x-12,5x	6x-12,5x	6x-12x	5x-12,5x
Možne voltaže:	1.1-1.85V	1.1-1.85V	-0.1V do +0.150V	1.3-1.85V	1.5-1.85V
DIMM reže:	3	3	4	3	3
PCI reže:	6	5	6	6	5
AGP reže:	1 AGP 4x	1 AGP 4x	1 AGP 4x	1 AGP 4x	1 AGP Pro
Ostalo:	1 ISA	1 AMR	1 ISA	1 CNR	1 ISA

Kar precej časa je veljalo, da se AMDjeve procesorje ne da overclockati preko zunanjega vodila. Nekateri so poudarjali, da je razlog za to sama zgradba procesorja (zelo hitro EV6 vodilo), toda izkazalo se je, da temu ni tako. Tudi AMDjevi procesorji, kot vsi drugi, prav lepo prenašajo dvig zunanje frekvence. Problem je bil v samih čipovjih, ki so imela vgrajeno blokado pri 110-120MHz. Prve govorice o tem so se pojavile že nekaj časa nazaj, do pred kratkim pa jih nihče ni jemal resno. Potem pa je VIA izdala KT133A čipovje. Na prvi, drugi in še kateri pogled je čipovje popolnoma enako svojem predhodniku, torej KT133, razlikuje se le v tem, da je odstranjena blokada za zunanjo frekvenco. S tem so dodali "uradno podporo" 133MHz FSB, toda obenem so dali nam overclockerjem v roke pripomoček, ki smo si ga že dolgo želeli. Z novim čipovjem se namreč AMDjevi procesorji prav lepo overclockajo tudi preko zunanje frekvence. Kot vemo vsi, pa je takšna vrsta overclockanja precej bolj uporabna od overclockanja preko množilnika, saj ne pohitrimo samo procesorja, temveč celoten sistem.
Na tokratnem testu so se torej znašle KT133A plošče, ki jih je trenutno mogoče dobiti pri nas. Tako so se med seboj pomerile ABIT KT7A RAID, AOpen AK73 Pro(A), Epox 8KTA3, MSI K7 Turbo in Soltek SL-75KAV-X. Kar pestra izbira, naša naloga pa bo ugotoviti, katera je najbolj vredna vašega denarja.

Kaj dobimo?

Glede na to, da se vsi testirani proizvajalci trudijo prodreti v sam vrh niti ni čudno, da so pakiranja vseh plošč bila precej bogata. že na začetku pa moram pohvaliti Epoxovo novo škatlico. Prozorno šatuljico s preprostim odpiranjem je namreč mogoče uporabiti tudi kot vrečko za prenos same plošče. Zelo uporabno, vam rečem.
Tudi priloženi hardver je pri vseh ploščah bolj ali manj enak, torej kabel s termalno diodo ter dva dodatna USB izhoda (na tem področju skopari predvsem AOpen). Glede priloženega softvera pa moram pohvaliti Solteka in Epoxa, ki sta se na tem področju najbolj potrudila. Oba prilagata celo kopico zelo uporabnih programčkov, med katerimi je tudi fenomenalni Norton Ghost, za katerega obstoj se vsako jutro znova zahvaljujem računalniškim bogovom. Kot se spodobi za take proizvajalce so tudi priročniki povsem na nivoju, torej prave male knjigice in ne par slabo sfotokopiranih A4 listov. Tukaj še posebej razveseli AOpen, ki svoji plošči prilaga tudi "Quick stard guide", nekakšen barvni plakat A3 formata, na katerem izveste vse najosnovnejše nastavitve, ki jih potrebujete za uspešen začetek uporabe.

Zasnova:

Skupna točka vseh testiranih plošč je, kot bi lahko uganili, "novo" VIAino KT133A čipovje. Gre za posodobljeno različico nam že dobro znanega KT133, katerega glavna značilnost je podpora Duronom inTBirdom z višjimi zunanjimi frekvencami, torej 266MHz (133MHz DDR). Pogojno bi lahko za novost označili tudi to, da je sedaj v standardnem paketu čipovja tudi 686B SouthBridge, ki podpira ATA100 diske. Sicer je res, da so ga nekateri proizvajalci lotali tudi na svoje KT133 plošče, toda na novih KT133A platkah več ne boste zasledili 686A SBja.

V vseh drugih pogledih je KT133A skoraj identičen starejšemu bratu. Čipovji sta celo fizično popolnoma enaki, kar pomeni, da je večina proizvajalcev vzela kar staro KT133 ploščo ter na njo z minimalnimi spremembami nalotala novo čipovje in voila: nova platka je pred nami. Za tiste, ki ste se v računalniški cirkus vključili v nekaj zadnjih mesecih, pa bom še na hitro naštel nekaj osnovnih značilnosti, ki jih je KT133A podedoval od predhodnika:

• podpora PC133 SDRAM/VCRAM pomnilniku,
• AGP 4x podpora,
• asinhrona zgraba čipovja (pomnilniška frekvenca se lahko razlikuje od zunanje frekvence procesorja),
• do 6 USB priključkov

Občutek o osnovni zasnovi matičnih plošč lahko dobite iz zgornje tabele, saj jih je večina nadvse podobna. Osebno sta mi s tega področja najbolj všeč ABITova in Epoxova plošča, saj imata po 6 PCI in 1 ISA režo. Pri AOpenu in MSIju pa je opazno, da mislijo tudi na OEMe, saj so na svoje plošče vključili AMR/CNR reže. Navadni uporabniki ne bodo preveč navdušeni nad njimi, toda OEMi so jih menda kar veseli.
Glede na to, da so vse plošče opremljene z VIA 686B SouthBridgom, je omenjanje podpore ATA100 diskom brezpredmetno. Toliko bolj pa smo lahko veseli vgrajenih RAID krmilnikov. Na tem testu sta vgrajen RAID imeli le ABIT in MSI plošči, pogojno pa jima lahko pridružim tudi Epoxa, ki kupcem ponuja 8KTA3+ izpeljanko. Ta se od plošče, ki smo jo testirali, razlikuje samo po vgrajenem RAID krmilniku, toda na žalost v času testiranja platke ni bilo v Sloveniji.
Tudi glede pomnilniške razširljivosti so si plošče večinoma zelo podobne. Navsezadnje so vse zasnovane na enakem čipovju, kar pomeni, da podpirajo enak tip in količino pomnilnika. To je seveda PC133 SDRAM/VCRAM, presenetilo pa me je to, da različni proizvajalci navajajo različne maksimalne pomnilniške kapacitete svojih plošč. Večina jih tako trdi, da bodo plošče delovale z do 1.5GB pomnilnika, medtem ko Soltek kot mejo navaja 768MB. Glede na to, da doma nimam takšne količine pomnilnika teh navedb nisem mogel preveriti... Edina izstopajoča plošča je bila Epox 8KTA3, ki je imela 4 DIMM reže, toda kljub temu so omejitve še vedno tu: plošča podpira do 1.5GB pomnilnika, poleg tega pa sta reži 3 in 4 "deljeni". To pomeni, da obe lahko uporabljate le, če imate enostranske DIMM module. Če imate module s čipi na obeh straneh, boste lahko uporabili samo eno.

Večina proizvajalcev se je tudi potrudila pri podrobnostih, eni na eni, drugi pa na drugih področjih. Značilnost ABITove plošče je vsekakor ventilator na hladilniku NorthBridga, ki naj bi prispeval k boljši overclockabilnosti plošče. ABITka je tudi drugače zasnovana tako, da bi bila overclockerjem čim bolj prijazna: kar poglejte si fotografijo plošče in hitro boste ugotovili, da so vsi elementi postavljeni tako, da čimmanj ovirajo namestitev hladilnika in pretok zraka čez ploščo.
Posebnost AOpenke je vsekakor v njeni barvi... trenutno na tržišču pač ni veliko črnih matičnih plošč in zato te, ki so, toliko bolj izstopajo. Lep dodatek je tudi srebrn hladilnik, ki je na čipovje prilepljen s termalnim trakom. Drugače pa so kondenzatorji kljub velikosti plošče dokaj nerodno razporejeni, tako da bi znali veliki hladilniki naleteti na težave. Jaz sem sicer uspešno namestil Alpho PAL6035, toda kdo ve kako bi se zadeva obnesla s kakšnim ultraširokim Zalmanom. Pozitivna lastnost te plošče sta tudi dva BIOS čipa. Če vam primarnega uspe uničiti, se vklopi drugi, read-only čip in plošča še vedno deluje.
Tudi Epoxova 8KTA3 se ponaša z aktivnno hlajenim NorthBridgom čipovja. Očitno vse več proizvajalcev posega po tej rešitvi, toda vprašanje je, koliko takšno hlajenje doprinese k končni stabilnosti. Velika posebnost Epoxovih plošč višjega ranga sta vsekakor dva LED zaslončka, preko katerih nam plošča sporoča svoje počutje. Kljub temu, da so trenutno v modi zvočna diagnostična orodja (Soltek, MSI, AOpen...), semi Epoxova rešitev še vedno najbolj dopade.
MSIjevo ponudbo bi lahko označili za klasiko: plošča je zgrajena zelo čisto in preudarno, okoli Socketa pa je dovolj prostora za večje hladilnike. Izkušenejši uporabniki bodo takoj prepoznali MSIjevo D-Led diagnostično orodje, drugih večjih posebnosti pa na tej plošči ni.
Tudi na Soltekovi platki se ne nahaja nič revolucionarnega. Razveseli precej velik zeleni hladilnik NorthBridga, drugih večjih posebnosti pa ni. Na plošči se sicer nahaja zvočna diagnostična zadevica (Soltek je bil prvi, ki je kaj takega vgradil na svojo ploščo), toda osebno bi raje videl kakšne LEDice (navsezadnje nisem Skywalker, da bi razumel robotsko piskanje plošče). Pri zgradbi plošče bi resneje pograjal kondenzatorje nad Socketom, ki bodo resno omejili uporabo večjih hladilnikov!

Overclockanje:

Trenutek, na katerega smo vsi čakali: overclockanje. KT133A čipovje je na AMD sceno končno prineslo tisto, kar smo dolgo čakali: overclockanje preko zunanje frekvence. Sedaj so AMDjevi procesorji na tem področju v definitivni prednosti pred Inteli, saj se jih da overclockati tako preko množilnika, kot preko zunanje frekvence ali, najbolje, preko obeh. Če boste kupili 800MHz procesor, se vam namreč izplača malce znižati množilnik in tako doseči višjo zunanjo frekvenco, saj bo zaradi tega sistem deloval hitreje.

Kako sem torej testiral? Za vse plate sem uporabil enak procesor, Duron 800 (le za test AOpenove plošče sem moral uporabiti drugega Durona 800, saj je plošča na test prišla pozneje). Procesor je na vseh ploščah bil hlajen z dobro staro Alpho PAL6035, voltaža na procesorju pa je bila 1.85V. Na maksimalno vrednost sem dvignil tudi VIO voltažo, saj sem se trudil doseči čim višje zunanje frekvence (za kar je pomembna pomnilniška stabilnost). Prvo sem na plošči poskusil, kateri je minimalni delujoči množilnik (MP). Marsikatera plošča namreč ima navedene zelo nizke množilnike (do 5x), toda v praksi se izkaže, da ne delujejo. Potem je sledil prvi resnejši overclock, in sicer doseganje čim višje frekvence preko množilnika. Ko sem določil, kaj procesor zmore na tej plošči, sem množilnik spustil na najnižjo možno vrednost in se lotil navijanja preko zunanje frekvence (FSB). V spodnji tabeli so našteti rezultati, ki sem jih tako dobil, pozneje pa bom vsako ploščo pokomentiral posebej.

	ABIT KT7A Raid	AOpen AK73 Pro(A)	Epox 8KTA3	MSI K7T Turbo	Soltek SL-75KAV-X
Najnižji MP:	5x	5x	5.5x	ne manj, kot default!	7x
Najvišja frekvenca:	/	950MHz	950MHz	1000MHz	950MHz
Najvišji FSB:	/	140MHz	150MHz	/	/

Kot lahko sami opazite, sem pri delu imel nemalo problemov. Kar trem ploščam se je močno zataknilo pri overclockanju preko  zunanje frekvence. V bistvu sem pri večini probleme doživljal že med osnonem spreminjanju množilnikov in moram priznati, da mi je ta test pobral kar nekaj živcev! Na tem mestu bi se rad zahvalil g. Silvotu Povšetu iz Electre, ki me je vseskozi zalagal s povezavami na članke, ki govorijo o problemih pri overclockanju s KT133A ploščami. Vse skupaj še najbolj povzame ta AnandTechov članek. Če vas vzrok za problem zanima bolj natančno vam predlagam, da si članek ogledate sami, saj bom jaz zadevo samo na hitro povzel. Vzemimo za primer naš 800MHz Duron, ki v osnovi deluje pri 8x100MHz. Če ga hočemo naviti preko zunanje frekvence je logičen korak, da spustimo množilnik procesorja ter potem prestavimo jumper na matični ploščo/izberemo ustrezno nastavitev v BIOSu. Marsikomu pa se je zgodilo, da kljub temu, da je v nastavitvah izbral 6x133MHz (kar je enako, kot 8x100) računalnik ni niti pisknil. Vzrok za problem se skriva v zasnovi VIAinih čipovij. Procesor namreč pri zagonu računalnika nekaj prvih ciklov deluje pri osnovnem množilniku, saj še ne more prebrati novega množilnika iz BIOSa ali mostičkov. Tako procesor prvih nekaj ciklov poskuša delovati pri 8x133, kar mu v večini primerov pač ne uspe. Pravih rešitev za problem nekako še ni. Anandovci sicer trdijo, da je rešitev v nakupu plošče, ki uporablja ali samo jumperje, ali samo BIOS, toda tega ne morem potrditi... Povzetek vsega je, da KT133A plošče niti slučajno niso tako lahko overclockabilne, kot kaže na prvi pogled, tako da pazite!

ABIT KT7A Raid:
ABITka se na mojem overclockerskem testu ni najbolje izkazala. V teoriji izgleda vse odlično: vse kontrole potekajo preko BIOSa, plošča je dobesedno nabasana z raznimi overclockerskimi zmožnostmi, nikjer ni nadležnea 100/133 jumperja... Na žalost pa praksa ni tako bleščeča.  Veliki problemi so se začeli že pri nastavljanju množilnika. Neglede na to, ali sem uporabil osnovni ali poseben overclockerski BIOS, mi ni uspelo nastaviti pravega množilnika. Če sem nastavil 9x, se je plošča zbudila pri 7x, če sem uporabil 7x, je prijel 5x in tako naprej. Plošča je vedno uporabila množilnik, ki je bil za dva manjši od izbranega. Ko sem poizkusil 11x, da bi dobil 9x, pa se je zabava končala. Plošča se ni več hotela zbuditi in basta. Pomagale niso niti lepe besede, niti reset BIOSa. Glede na to, da je KT7A priznana kot ena izmed najboljših SocketA plošč kar se overclockanja tiče si mislim, da sem pač imel smolo in dobil čuden primerek... Mogoče boste vi bolj srečni :).

AOpen AK73 Pro(A):
Če to ploščo z overclockerskega stališča primerjamo z drugimi ugotovimo, da je kar malce zastarela. Vse overclockerske funkcije je namreč potrebno iskati na matični plošči. Tako najdemo po en set DIP stikal za množilnik in zunanjo frekvenco, VIO voltaža se izbira z jumperji, prisoten pa je tudi 100/133 jumper. Zunanjo frekvenco sicer najdemo tudi v BIOSu, toda v tem primeru je omejena z 100/133 jumperjem (izbire v BIOSu so odvisne od položaja jumperja). Mene osebno takšna zasnova sicer ne moti, saj je overclockanje nedeljski projekt in ko enkrat ugotoviš optimalno frekvenco pač zapreš ohišje in pozabiš na vse jumperje, toda mnogi OC wannabeji bodo s prezirom pogledali na stikalca in s ponosom pokazali na svoj SoftMenu III. Kakorkoli, če je plošča malce starejša v zasnovi, izbire vsaj delujejo. Množilniki delujejo brezhibno in za razliko od večine plošč je mogoče uporabiti tudi najnižjega, 5x. Tudi pri overclockanju preko zunanje frekvence se plošča kar dobro odreže. Po izbiri 5x množilnika in prestavitvi jumperja na 133 sem brez težav dosegel 140MHz. To pa je tudi bila zgornja meja te plošče. Nič posebnega, toda še vedno precej dobro.

Epox 8KTA3:
Epox se je zadnje čase overclockerjem precej priljubil in po pogledu na to ploščo je mogoče razumeti zakaj. Za razliko od svoje predhodnice (8KTA2), je namreč kontrola množilnikov in voltaže speljana direktno v BIOS, kar lahko samo pozdravim. Manjše razočaranje so predvsem zunanje frekvence. V samem meniju ni podrobnih 1MHz izbir, poleg tega pa je s 100/133 jumperjem potrebno izbirati med dvema setoma nastavitev. No, Epox se je za ta "spodrsljaj" odkupil s kopico drugih podrobnosti. Ena izmed bolj omembe vrednih je vsekakor posebna nastavitev za voltažo na AGP reži (VAGP je sicer na večini plošč speljan kar preko VIO). No, v praksi se 8KTA3 obnese res dobro! Ena izmed večjih pomanjkljivosti njene predhodnice je bila nestabilnost, toda Epoxovi inženirji so se očitno potrudili in tako je 8KTA3 med najbolj stabilnimi ploščami na tem testu. Obenem je tudi edina, ki je dosegla zunanjo frekvenco 150MHz. Pohvale!

MSI K7T Turbo:
MSIjeva K7T Pro2 si je zagotovila položaj kot ena izmed najbolj stabilnih in overclockerjem prijaznih SocketA matičnih plošč. MSI tega seveda noče pokvariti in tako je Turbo različica prav tako zelo overclockerska. Nastavitve množilnika in voltaž so, tako kot narekuje razvoj, speljane preko BIOSa, tako da odpade šarjenje po stikalcih na matični ploščo. Tudi izbira zunanje frekvence poteka preko BIOSa, še več: po ABITovem zgledu je tudi MSI vpeljal 1MHz izbire, kar je vsekakor pozitivno. Sicer je še vedno potrebno izbirati med dvema setoma s posebnim 100/133 jumperjem, toda to boste že preživeli. Kako pa se zadevca obnese v praksi? Da gre za zelo stabilno matično ploščo je dokazalo overclockanje preko množilnika. MSIjka je bila edina, ki je testnega Durona pognala na 1000MHz. Na žalost pa se je pravljica za mene končala, ko sem hotel overclockati preko zunanje frekvence. MSI je to možnost spodrezal tako, da je onemogočil izbiro množilnika, ki je manjša od privzete za procesor. Tako je najmanjši množilnik za Durončka bil kar 8x. No, na srečo niso vztrajali pri tej gluposti in so pozneje izdali BIOS, ki odklene tudi nižje množilnike, toda v času testiranja ga na žalost ni bilo na voljo, tako da nisem mogel preveriti overclockanje preko zunanje frekvence. škoda...

Soltek SL-75KAV-X:
Tajvanski Soltek se tudi trudi čim bolj prikupiti overclockerjem. Na žalost še niso storili zelo pomembnega koraka, vpeljave izbirnikov množilnika v BIOS, toda drugače je plošča povsem spodobna. V BIOSu najdemo nastavitve zunanje frekvence po 1MHz (spet v dveh setih - 100/133 jumper), lepo preseneti tudi določanje moči Spread Spectruma za vsako frekvenco posebej. Posebnost te plošče je takoimenovani Auto Overclocker. Gre za posebno BIOS možnost, ki sama preveri zunanje frekvence in določi najbolj stabilno. Na žalost se je moj izlet s to ploščo končal ravno pri uporabi Auto Overclockerja, saj je sistem med procesom zmrznil in pomagal ni niti reset BIOSa. No, še sreča da sem pred tem preizkusil overclockanje preko množilnika...

Test:

Testni računalnik
Procesor:	AMD Duron 800MHz
Pomnilnik:	128MB Micron PC133 SDRAM
Grafična kartica:	3DFX Voodoo3 2000@3000 AGP
Disk:	IBM DTLA 307030 30GB ATA100
Drobnarije:	SB Live! Player, Pionner DVD-114F
Softver:	Windows 98, VIA 4in1 4,28, FIGS gonilniki za Voodoo3

Glede na to, da je KT133A čipovje skoraj popolnoma enako KT133 pri testih nisem pričakoval večjih razlik. še posebej glede na to, da so vse plošče bile testirane pri neoverclockanih procesorjih. Poigral sem se le s pomnilniškimi nastavitvami v BIOSu in jih nastavil na optimalne vrednosti. Vedite, da boste za popoln izkoristek teh nastavitev potrebovali res kvaliteten in hiter pomnilnik, tako da ne bodite presenečeni, če bo vaš sistem po kopiranju mojih nastavitev nestabilen!

ABIT KT7A Raid:

• DRAM Bank Timing: Turbo
• Bank Interleaving: 4-way
• Fast R-W Turnaround: Enabled
• Delay DRAM Read Latch: No Delay
• MD Driving Strenght: HI
• SDRAM Cycle Lenght: 2

AOpen AK73 Pro(A):

• Bank DRAM Timing: Turbo
• Set DRAM Drive Strenght: Manual
• Delay DRAM Read Latch: No Delay
• Memory Data Drive: 6mA
• SDRAM CAS Latency Time: 2
• DRAM Clock: PCI CKL x4

Epox 8KTA3:

• DRAM Timing By SPD: Disabled
• DRAM Clock: 133MHz
• SDRAM Cycle Lenght: 2
• Bank Interleave: 4 Bank
• DRAM Page Mode: Enabled
• SDRAM Cycle Lenght: 2
• Fast R-W Turnaround: Enabled

MSI K7T Turbo:

• DRAM Timing By SPD: Enabled (zelo pomembno)
• Memory Hole: Disabled
• Fast R-W Turnaround: Enabled

Soltek SL-75KAV-X:

• DRAM Timing By SPD: Disabled
• DRAM Clock: 133MHz
• SDRAM Cycle Lenght: 2
• Bank Interleave: 4 Bank
• DRAM Drive Strenght: Auto
• Fast R-W Turnaround: Enabled

Kot vidite, je edina izjema MSIjeva plošča, pri kateri je priporočljivo imeti vklopljeno SPD kontrolo pomnilniških parametrov. Razlog za to je predvsem v tem, da SPD sam po sebi vklopi Bank Interleaving, ki ga drugače ni med nastavitvami. Interleaving nastavitve sem pogrešal tudi pri AOpenu, toda po rezultatih sodeč je 4-way interleaving že bil vklopljen.

Za začetek sem zapregel novo različico SiSoftove Sandre in opravil CPU in Memory teste.

No ja, Sandra je vedno najbolj nezanimiv test, saj se vse plate enostavno morajo obnašati podobno. Če je vse v redu z njimi, seveda. Zato raje poglejmo igričarske teste: Quake3 Areno, Unreal Tournament in Expendable. Vse igre so bile nastavljene na najnižjo ločljivost in detajle, saj gre tukaj za teste matičnih plošč, pa tudi moja testna grafična kartica ni ravno primerna za kake bolj zahtevne zadeve.

Večina plošč se je tudi v igričarskih testih obnašala zelo podobno (ne pustite se zavesti grafom... poglejte dejanske vrednosti!), le MSIjeva je v večini šepala nekje zadaj. Dejanskega razloga za to ne vem, saj so Sandrini testi pokazali, da je hitrostno popolnoma primerljiva z ostalimi. Da bi misterija bila še večja, je ravno MSIjka v Expendablu opazno prehitela vse druge plošče. Krneki :).

Za konec sem hitrost preveril še v Photoshopu. Na 20MB veliki sliki sem izvedel filter Radail Bluer in meril čas do izvršitve.

Mislim da rezultati govorijo sami za sebe: večjih razlik enostavno ni!

Zaključek:

VIA KT133A plošče so pri meni pustile mešane občutke. V osnovi so vse testirane plošče več, kot spodobne in če bi me neki nezahtevni uporabnik vprašal katero naj kupi mu res ne bi znal pomagati. Pri overclockanju pa se zadeva obrne. Očitno KT133A čipovje niti ni takšen obliž na rano, kot smo mislili, saj imajo plošče kar precej težav pri navijanju. Hja celo meni, ki imam pri dotičnih zadevah ogromno izkušenj, je uspelo onesposobiti kar dve plošči (upam, da so jih potem oživili na servisu)! Kar je najhujše: vse kaže, da se težave pojavljajo popolnoma naključno, oziroma da niso vezane na določen model. Vse je odvisno od tega, kako srečno roko imate pri izbiri. Na mojem testu se je kot najboljša izkazala Epoxova plošča, toda resnično ne morem priporočiti nobene, saj ne morem z zagotovostjo trditi, da boste tudi vi dobili brezhiben primerek. V končni fazi lahko za vse plošče rečem, da so si precej podobne, tako kot po osnovnih, kot overclockerskih funkcijah, tako da se odločite sami... Pa veliko sreče!

Izjemoma pri tem testu ne bom podelil ocen in mislim, da me lahko razumete. Po pregledu tujih Forumov in testov drugih harverskih strani sem namreč prišel do zaključka, da se težave pojavljajo preveč naključno in pri vseh modelih...

Na koncu še najlepša hvala podjetjem, ki so mi omogočila test: DAR Computers (ABIT KT7A Raid - 52.990), Electra (Soltek SL-75KAV-X - ?) , MegaHIT (MSI K7T Turbo - 42.007 in Epox 8KTA3 - 38.675) in QUICK Computers (AOpen AK73 Pro(A) - 42.816 SIT).