» »

Soltek SL-75KV2-X proti MSI K7T Pro2

SocketA soočenje velikanov #2
Lastnost/Plošča SOLTEK SL-75KV2-X MSI K7T Pro2
Čipovje: VIA KT133 VIA KT133, Promise 20265
Možne zunanje frekvence: 100, 103, 105, 112, 115, 120, 124 | 133, 140, 150 100-160MHz (v korakih po ena)
Faktorji pomnoževanja: 5x-12,5x 6x-12x
Možne voltaže: 1.5-1.85V 1.3-1.85V
DIMM reže: 3 3
PCI reže: 5 6
AGP reže: 1AGP Pro 1
ISA reže: 1 0

Pred kratkim smo si skupaj ogledali boj med ABIT KT7 RAID in ASUS A7V za prevlado na overclockerskem prestolu za SocketA procesorje. Skupno obema ploščama je, da sta na trgu bili med prvimi, ter da sta žafransko dragi. Predvsem zaradi slednjega je marsikateri Slo-Techer dvakrat premislil, preden je kupil Durona, zanimanje za alternativne možnosti pa je bilo ogromno. Ko so se pojavile prve govorice o MSI K7T Pro2 in Soltek SL-75KV2-X matičnih ploščah je zelo veliko ljudi bilo instantno navdušenih, saj sta tidve plošči ponujali "vse, kar imajo veliki" po menda znatno nižjih cenah. Toda, ali so pričakovanja izpolnjena? Obe plošči sem temeljito preizkusil in moram reči, da me nista razočarali. Berite dalje...


Kaj dobimo?

Obe plošči sta naprodaj v znanestveno fantastičnih škatlah, ki so tako značilne za večino tajvanskih proizvajalcev. Meni osebno so bolj všeč umirjena ABITova pakiranja toda bolj važno je, kaj se nahaj znotraj, kajne? Na tem področju plošči ne razočarata, čeprav bi težko rekli, da sta proizvajalca radodarna. Če ste navajeni odpirati bogate ASUSove ali ABITove škatle (dodatki v obliki dodatnih USB/COM izhodov, programske opreme...), se vam bosta ti dve zdeli kar malo prazni. No, Soltek je tukaj definitivno boljši kot MSI, saj je priložil kar zajeten softverski paket, ki že sam po sebi stane kar nekaj denarja. Med uporabnimi programčki boste našli tudi fenomenalni Norton Ghost, kar je zelo pohvalno. MSI je na žalost tukaj zelo skoparil in je plošči priložil le kable, CD-ROM z gonilniki in nekaj programčki ter priročnik. Na srečo je slednji pri obeh dovolj zajeten, da se boste tudi manj izkušeni prebili skozi namestitev brez večjih problemov...


Zasnova:

Na žalost nobena od konkurentk še ni zasnovana okoli novega VIA KT133A čipovja, saj gre v obeh primerih za KT133 plošči. Prednost novejšega čipovja je samo v tem, da podpira 133MHz zunanje frekvence, toda to je nam overclockerjem še kako koristno.

Toda, bodite brez skrbi, KT133 čipovje je popolnoma sposobno dobro poskrbeti za vaš SocketA procesorček in zagotavljam vam, da mu ne bo nič manjkalo. Gre za moderno čipovje, ki podpira vse novejše standarde, tako da so razlogi za skrbo dveč. Soltek je šel celo korak dlje in na ploščo vgradil novi 686B SouthBridge, ki podpira tudi ATA100 diske. MSI K7T Pro2 na žalost še vedno uporablja 686A SouthBridge z ATA66 podporo, toda v naših trgovinah so že na voljo nove, MSI K7T Pro2-A matične plošče, ki tudi imajo 686B čipovje. Razlika v ceni je zanemarljiva, tako da pri morebitnem nakupu bodite pozorni in si zagotovite novejšo različico.
Medtem, ko sta nas ABITka in ASUSka razvjali tudi z dodatnim ATA100/RAID krmilnikom, boste kaj takega na teh dveh ploščah zaman iskali. Na obe lahko priklopite le do 4 IDE naprave, saj sta na voljo 2 IDE kanala. Ali je to za vas prednost ali pomanjkljivost se odločite sami... Eni imajo raje razne dodatke, medtem ko drugi stremijo k preprostosti in kvaliteti.

Obe plošči sta kar dobro podkovani glede razširitvenih zmožnosti. Na obeh najdete 3 DIMM reže (podpirajo PC133 in VC133 pomnilnik) za do 1.5GB pomnilnika, kar v bistvu ne preseneča, saj se obe držite specifikacij KT133 čipovja.
Tudi glede vaših kartic bo dobro poskrbljeno: na Soltekovi plošči se nahaja 5 PCI, 1 AGP Pro, 1 ISA reže, na MSIjevi konkurentki pa 6PCI, 1 AGP ter 1 CNR. Plošči sta na tem področju v nekakšnem remiju... Medtem, ko se na 75KV2-X nahaja za nekatere pomembna AGP Pro reža, ima K7T Pro2 eno PCI režo več. Za moje pojme sta plošči izenačeni, vi pa boste že vedeli, kaj od tega bolj rabite.
Tudi za periferijo je dobro poskrbljeno, saj imata plošči povsem zadostne USB zmožnosti (KT133 čipovje, pač...). škoda le, da noben od proizvajalcev ni priložil kakšnih dodatnih USB izhodov, kar je navada pri ASUSu ter zadnje čase tudi ABITu. Tako boste USB HUB, če ga rabite seveda, morali dokupiti kar sami.
Glede same fizične zgradbe in postavitve komponent se res ne morem pritoževati. Plošči sta fizično majhni, kar bo ustrezalo lastnikom ubogih Mini-Midi Tower ohišij, elemetni pa so postavljeni dovolj domiselno, da ne povzročajo večjih težav. Okoli SocketA podnožja se bo našlo dovolj prostora tudi za Thermaltakove Orb hladilnike, tako da modifikacije v stilu tiste pri ABIT KT7 RAID ne bodo potrebne. Posebej moram pohvaliti postavitev napajalnega priključka pri Soltekovi plošči, ki je uvidevno postavljen na sam rob plošče. Resnično bi se vsi proizvajalci morali zmeniti za kaj takega :(. Pri MSIjevi platki bi le pograjal postavitev priključkov za ventilatorje, saj je res nemogoča in sem s priklopom Super Orba imel obilo težav. Kaj bi jih stalo, če bi na ploščo prilotali še tretji prikljček?

Posebej še velja omeniti diagnostična orodja na obeh platkah. Očitno gre tukaj za neko novo modo, saj obe imata nekakšen "Voice diagnostic". To pomeni, da se ob kakšni napaki iz PC Speakerja začne oglašati (predvidoma) ženski glas, ki vam pravi kaj je narobe. Vse lepo in prav, toda na žalost je PC Speaker popolnoma nesposoben predvajati človeški glas in tako nikoli ne boste vedeli, kaj vam babura želi dopovedati. Sam kar nekaj časa nisem niti opazil, da sem pri MSIjki baburo poslušal v Kitajščini! Na srečo so na MSIjevi plošči še vedno na voljo D-Ledice, ki so za kaj takšnega dosti bolj uporabne. Baburo pa boste v vsakem primeru morali poslušati, saj je ni mogoče izklopiti. ARGL!


Overclockanje:

Aha, pa smo se prebili do najbolj zanimivega dela, kajne. Navsezadnje se vas bo večina o nakupu odločala ravno na osnovi overclockerskih možnosti obeh plošč. Najbolj važno dejstvo je, da obe plošči podpirata spreminjanje množilnika zunanje frekvence, kar je v bistvu edino pomembno. še tako množične nastavitve zunanje frekvence ne pomagajo veliko, če na plošči ni VIA KT133A čipovja... SL-75KV2-X podpira spreminjanje množilnika s pomočjo DIP stikal, medtem ko so te nastavitve pri K7T Pro2 dostopne že iz BIOSa samega. Meni osebno je popolnoma vseeno, kako nastavljam množilnik (le, da deluje!), toda vem, da se boste nekateri lenobneži raje odločili za nakup plošče, ki ima vse v BIOSu. Shame on you :)!

Možnost nastavljanje zunanje frekvence je, kot sem že povedal, drugotnega pomena. Na obeh ploščah je VIA KT133 čipovje, ki ima na žalost vgrajeno omejitev višine zunanje frekvence. Če boste presegli to mejo, se računalnik ne bo niti zbudil in ne bodo vam pomagali niti elektrošoki, metalci plamenov, hrčki v računalniku in druge ekstremne metode. Če hočete na vsak način navijati preko zunanje fkrevence, vam priporočam, da počakate na nove različice plošč. Novo A čipovje je povsem kompatibilno s starim, tako da je zamenjava povsem neboleča. Soltek je že ponudil različico plošče z novim čipovjem (ne vem, ali jo je možno dobiti tudi pri nas!), za MSI pa se boste morali pozanimati sami. No, pa se vrnimo k našim ploščam. Soltekovka ima možnosti nastavljanja zunanje frekvence tako iz BIOSa, kot s pomočjo DIP stikal. še več, nekatere višje nastavitve (133, 140, 150MHz) so dosegljive le in samo s pomočjo stikal, toda brez skrbi... dosegli jih ne boste nikoli. MSIjeva plošča ima nastavljanje zunanje frekvence malo bolje urejeno: vse poteka iz BIOSa, na voljo pa vam je precej večja paleta možnih frekvenc. Kot, da bi bile potrebne :).

Kaj pa dodatne overclockerske možnosti? Tukaj mislim predvsem na razne nastavitve voltaž in podobno. Plošči se tukaj resnično ne moreta primerjati z ABITko KT7-RAID. Na primer Soltekova plošča ima možnost nastavljanja napetosti na procesorju, in sicer boste lahko izbirali voltaže od 1.5 do 1.85V, toda zaman boste iskali nastavitve VCora (za nepoznavalce: napetost na DIMM in drugih razširitvenih režah). Saj ne, da bi VCore prišel do izraza pri nižjih zunanjih frekvencah, ampak dodatne možnosti nikoli ne škodijo. MSIjeva plošča na srečo podpira spreminjanje VCora, in sicer od 3.3-3.45V, kar je vsekakor premalo, da bi sploh lahko opazili kakšen učinek. Večja zamera leti na zelo omejene nastavitve osnovne napetosti s priloženim BIOSom. Plošča "iz škatle" podpira le nastavitve od 1.3 do 1.8V in morali boste flashati poseben BIOS (ki ga dobite tukaj), da boste dobili možnost 1.85V. No, ja...

Ok, sedaj pa praksa. Na voljo sem imel 700MHz Durona, ki je bil izdelan v 37. tednu (zahvala gre podjetju Electra!), tako, da sem upal na zelo dober overclock. Dotični procesor sem podhladil s pomočjo SuperOrba (še enkrat hvala, Electra!) in poskusil doseči čim višji overclock. Na moje presenečenje sta se obe plošči odrezali popolnoma enako. Navijanje procesorja se je pri obeh končalo pri nezavidljivih 950MHz, 9.5x100MHz. Vsekakor sem popolnoma prepričan, da za relativno nizek overclock (upal sem na 1GHz+) nista krivi plošči sami, ampak procesor. Pri izbiri sem pač imel nesrečno roko :(. Za zaključek naj še povem, da me plošči z overclockerskega stališča nista razočarali. Imata vse, kar je nujno potrebno za uspešen overclock SocketA procesorjev, če pa boste hoteli celo množico drugih (ponavadi nepotrebnih...) nastavitev, pa boste pač posegli po ABITki. Če je vaše merilo za nakup le overclockerska sposobnost, vam resnično ne morem povedati, za katero naj se odločite. V mojih očeh sta obe enaki...


Test:

Testni računalnik
Procesor: AMD Duron 700MHz (thnx, Electra!)
Pomnilnik: 128MB Micron PC133 SDRAM
Matična plošča: Soltek SL-75KV2-X, MSI K7T Pro2
Grafična kartica: 3DFX Voodoo3 2000@3000 AGP
Disk: IBM DTLA 307030 30GB ATA100 (thnx, Mlacom!)
Drobnarije: SB Live! Player, Pionner DVD-114F
Softver: Windows 98, VIA 4in1 4,24, FIGS gonilniki za Voodoo3

Ok, ostane nam še hitrostna preizkušnja. Zadnje čase sem razmišljal, koliko je sploh smiselno izvajati teste hitrosti osnovnih plošč. Razlike so v današnjih dneh zelo majhne, zanemarljive. Podobno je tudi pri teh dveh matičnih ploščah. V osnovi sta v bistvu popolnoma enaki, saj temeljita na VIA KT133 čipovju. In kot veste, je možno z nastavitvami v BIOSu na VIA matičnih ploščah prav čudežno povečati hitrost. Torej, v primeru, da posedujete kvaliteten pomnilnik, lastniki Soltekovih plošč uporabite naslednje nastavitve:

  • DRAM Clock: 133MHz
  • SDRAM Cycle Lenght: 2
  • Bank Interleave: 4 way
  • P2C/C2P Concurrency: Enabled
  • Fast R-W Turnaround: Enabled

MSIjaši boste v BIOS nastavivah našli naslednje uporabne nastavitve:

  • Bank DRAM Timing: Turbo
  • SDRAM Cycle Lengt: 2
  • DRAM Clock: +33MHz
  • P2C/C2P Concurrency: Enabled
  • Fast R-W Turnaround: Enabled

Bolj izkušeni boste takoj opazili, da v nastavitvah K7T Pro2 plošče manjka Bank Interleaving, ki je za prepustnost pomnilnika še kako pomemben. To je kar krepak minus za to ploščo, toda problem na srečo ni nerešljiv. Na internetu (poglejte na H-Odino stran) namreč obstajajo programčki, ki omogočijo interleaving pa tudi upam si staviti, da bo MSI to nastavitev vključil v katerega izmed prihodnjih BIOSov.

Za začetek sem zapregel novo različico SiSoftove Sandre in opravil CPU in Memory teste.

Kot sem predvideval, se precej pokaže pomanjkanje Bank Interleavinga. Kot lahko sami vidite, je Soltek v pomnilniških testih kar opazno hitrejši od MSIja. Procesorski testi res niso omembe vrednosti, saj razlik praktično ni. Pa si poglejmo še, koliko se nastavitve poznajo v praksi. V ta namen sem rapregel Quake3 Areno, Unreal Tournament in Expendable. Hitrost sem meril le v 640x480 ločljivosti, saj drugo v bistvu ni smiselno.

Hrm, moram priznati, da so razlike presenetile tudi mene. Vseskozi sem vedel, da ima Interleaving velik vpliv na rezultate, toda nisem si mogel predstavljati, da ima v tem primeru tolikšne. Razlike so najbolj opazne v Quake3 Areni (8.4 fps) in v Expendablu (skoraj 10 fps!). Resnično vsem lastnikom MSIjevih SocketA plošč priporočam čimprejšnjo uporabo zgoraj omenjenega programča in upajmo, da bo MSI kmalu izdal ustrezen BIOS (morda ga je že...).

Za konec sem hitrost preveril še v Photoshopu. Na 20MB veliki sliki sem izvedel filter Radail Bluer in meril čas do izvršitve.

Razlika tu ni tako velika, v bistvu bi tisto eno sekundo lahko pripisali celo človeškem faktorju, torej meni :). Na splošno se je torej v testih hitrosti Soltekova plošča obnesla precej bolje. Razlog je popolnoma očiten: pomanjkanje Bank Interleaving nastavitev pri MSIjevi plošči. Resnično upam, da bo podjetje to napako odpravilo zelo, zelo kmalu!


Zaključek:

Torej, zaključek... Splošno gledano sta obe plošči na mene naredili zelo podoben vtis. V vsakem primeru gre za zelo spodobna izdelka, ki bi se jih veselil vsaki overclocker. Čeprav v osnovi ne ponujata toliko nastavitev kot kakšna KT7-RAID, boste z njima vaš procesor izkoristili do konca. Če boste kupovali ploščo na podlagi overclockerskih zmožnosti, se boste med tema dvema zelo težko odločili. Obe sta si zelo podobni, čeprav ima za lenobe MSIjka rahlo prednost zaradi nastavljanja množilnika v BIOSu. Kar se tiče hitrosti sem menda vse že povedal. Očitno je, da so MSIjevci naredili napako, ker niso v BIOS vključili možnosti spreminjanja Bank Interleavinga. Resnično upam, da bodo možnost dodali z naslednjim BIOSom, toda kaj takega je seveda nemogoče napovedati. Obstaja tudi rešitev v obliki posebnega programčka, toda, po pravici povedano, je uporaba le-tega skrajnje težavna in zapletena. Velik minus za K7T Pro2, torej. Če obe plošči primerjam z ABITko, moram priznati, da staro reklo: "Koliko denarja, toliko muzike!" v tem primeru nekako ne drži. ABITka za svoj denar sicer ponuja vse in še več, toda za srednje zahtevnega uporabnika sta obe plošči čisto dovolj. Odločitev katero kupiti prepuščam vam, saj tudi staneta približno enako, okoli 40 tisočakov.

Za konec naj se še zahvalim podjetjema, ki sta to primerjavo omogočili. Pri Electri (01 421 34 34) so mi posodili Super Orba, Durona in Soltek SL-75KV2-X, Mlacomovci (01 283 93 15) pa so me založili z MSI K7T Pro2 in odličnim IBMovim diskom. Hvala!

Soltek SL-75KV2-X
Plusi Minusi
-zanesljiva plošča,
-dober piložen softver,
-stabilnost,
-v povprečju soliden izdelek
-rahlo pomanjkanje OC možnosti
MSI K7T Pro2
Plusi Minusi
-veliko nastavitev zunanje frekvence,
-vse nastavljanje poteka v BIOSu,
-stabilnost,
-v povprečju soliden izdelek
-pomanjkanje Interleaving nastavitev
VIA KT133A matične plošče

VIA KT133A matične plošče

VIA KT133A matične plošče Lastnost/Plošča ABIT KT7A Raid AOpen AK73 Pro(A) Epox 8KTA3 MSI K7T Turbo Soltek SL-75KAV-X Čipovje: VIA KT133A, HighPoint HPT370 ...

Preberi cel članek »

ABIT KT7-RAID proti ASUS A7V

ABIT KT7-RAID proti ASUS A7V

SocketA soočenje velikanov   ABIT KT7-RAID ASUS A7V Čipovje: VIA KT133, HPT370 VIA KT133, Promise 20265 Možne zunanje frekvence: 100-183MHz (v korakih po 1MHz) ...

Preberi cel članek »

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2 Lastnost/Plošča ABIT SA6R ASUS CUSL2 Čipovje: Intel i815E Intel i815E Možne zunanje frekvence: 50-250 (po 1MHz) ...

Preberi cel članek »

ABIT KA7

ABIT KA7

[st.slika 42064] Čipovje: VIA KX133 Možne zunanje frekvence: 100-183MHz v korakih po 1MHz! Faktorji pomnoževanja: ...

Preberi cel članek »

ABIT KA7-100

ABIT KA7-100

[st.slika 41650] Čipovje: VIA KX133, HPT370 Možne zunanje frekvence: 100-183MHz v korakih po 1MHz! Faktorji pomnoževanja: 5.0x-10.0x ...

Preberi cel članek »