» »

ABIT KT7-RAID proti ASUS A7V

SocketA soočenje velikanov
  ABIT KT7-RAID ASUS A7V
Čipovje: VIA KT133, HPT370 VIA KT133, Promise 20265
Možne zunanje frekvence: 100-183MHz (v korakih po 1MHz) 90, 95, 100, 101, 102, 103, 105, 107, 109, 110, 111, 113, 115, 117, 120, 125, 130, 133, 135, 137, 139, 140, 143, 145MHz
Faktorji pomnoževanja: 5x-12x 5x-12x
Možne voltaže: 1.3-1.85V po 0.05V 1.3-1.85V po 0.05V
DIMM reže: 3 3
PCI reže: 6 5
AGP reže: 1 1 AGP Pro
ISA reže: 1 0

Ko so se pojavile prve novice o možnem odklepanju faktorja pomnoževanja pri SocketA procesorjih je overclockerski svet ponorel. Novi AMDjevi procesorji so obljubljali dobro kvaliteto, nizko ceno in neznosno lahkost overclockanja. Edini problem je bil v pomanjkanju ustreznih matičnih plošč. Prvi se je zganil QDI in napovedal KinteiZ 7T matično ploščo, ki je že imela vgrajeno možnost spreminjanja množilnika. Ob velikem povpraševanju po tej plošči ( ki je navsezadnje izšla zelo pozno in razočarala... ) so se zganili tudi "veliki" in napovedali svoje overclockerske SocketA plate: ASUS svojo A7V ter nekaj časa pozneje tudi ABIT s KT7-RAID. Ravno ti dve plošči si bomo v tem testu podrobneje ogledali in povem vam, obeta se nam zanimiva primerjava. Ali bo zmagal ASUS, kralj OEM trga ali ABIT, ki je bolj skoncentriran na hobijistično overclockersko srenjo? Bomo videli...


Kaj dobimo?

Tako ABIT kot ASUS sta znana po svojih radodarnih pakiranjih. Za razliko od poceni tajvančkov pri teh podjetjih dobite zraven matične plošče še celo kopico stvari, ki bi jih utegnili potrebovati. Priročnika sta v obeh primerih zares vrhunska, z dobrimi opisi namestitve, BIOSa ter inštalacije gonilnikov. S takim priročnikom v rokah se lahko nad računalnik spravi tudi kakšen malo manj izkušen uporabnik. Tudi priloženi CD z gonilniki je v obeh primerih bogato založen. Na njem boste našli vse potrebno za namestitev plošče, pa tudi kakšen dodatni bombonček se bo najdel. še posebej se je izkazal ASUS, ki je na CD zapekel celo kopico uporabnih programčkov, med njimi je celo tudi PowerDVD! Na žalost niti eden izmed proizvajalcev ne prilaga Norton Ghosta, ki je skoraj obvezen pripomoček za delo z diski...
Tudi "hardversko" sta obe škatli lepo založeni. Posebej mi je padel v oči dodaten USB Hub, ki ga prilaga ASUS, toda več o tem pozneje.


Zasnova:

Obe plošči sta seveda zgrajeni okoli VIA KT133 čipovja. Gre za trenutno najbolj priznano in uporabno čipovje za SocketA procesorje, ki že samo po sebi podpira večino novosti, ki bi si jih lahko zaželeli. Na žalost je SouthBridge čipovje na obeh ploščah še vedno 686A, kar pomeni, da podpira samo ATA66 standard, toda to sta oba proizvajalca obšla z vgradnjo dodatnih zunanjih krmilnikov. Na ABIT KT7-RAID najdemo stalnico na novejših ABITovih matičnih ploščah, HighPointovo HPT370 čipovje, ASUS pa se je določil za vgradnjo Promisovega 20265 ATA100 krmilnika. Kateri je boljši boste morali presoditi sami, saj meni Promisovega krmilnika nikakor ni uspelo usposobiti. Pomagali niso niti najnovejši gonilniki in BIOS z interneta. HPT370 ima še eno odločilno prednost- podporo RAIDu. RAID je na splošno zadnje čase doživel ekstremno popularizacijo in tisti, ki so ga kdaj izkusili, se niso nikoli vrnili na "navaden" ATA100. Obstaja pa še ena različica ABITove plošče: KT7. Edina razlika med njo in sestro je, kot bi lahko sklepali iz imena, pomanjkanje HPT370 čipovja ter, seveda, cena.

Omeniti velja še hlajenje veznega čipovja, ki je na ploščah izvedeno povsem drugače. Medtem, ko na ASUSovi A7V srečamo klasičnega "greenija", se je ABIT precej bolj potrudil in na čipovje pritrdil pravo aktivno hlajenje v obliki hladilnika z ventilatorjem. Da bi mera bila polna, so za stik uporabili kvalitetno termalno pasto! Bravo, ABIT! Ali to hlajenje pripomore kaj k stabilnost ali ne sicer ne vem, toda škoditi zagotovo ne more!

Razširitvene sposobnosti obeh plošč so solidne, čeprav se takoj vidi različna usmerjenost proizvajalcev. ABIT, ki je bolj namenjen navdušencem kot velikim OEM podjetjem in povprečnim uporabnikom je vgradil kar 6 PCI rež ter eno ISA režo za vse nostalgike. Po drugi strani pa se je ASUS podredil svoj usmerjenost na OEM trg. Zaradi tega njegova plošča vsebuje 5 PCI rež, AGP Pro režo ( pohvalno, čeprav za nas neuporabno... ) ter AMR režo. Seveda je slednja namenjena le OEM proizvajalcem, saj boste AMR naprave zaman iskali na prostem trgu.
Na obeh ploščah najdemo 3 DIMM reže, ki so sposobne sprejeti 1.5GB PC133 ali VC133 ( Virtual Channel pomnilnik ) pomnilnika, kar povsem ustreza standardom KT133 čipovja. ABIT se tokrat ni igral z dodajanjem DIMM rež, tako da boste tudi zaman iskali Texas Instrumentsovo buffer čipovje. Mogoče je ravno zaradi tega KT7-RAID precej bolj prijazna do različnih pomnilniških modulov kot, recimo, KA7 ali KA7-100.
Diskovne kapacitete obeh plošč so popolnoma enake, torej 8 IDE naprav, čemur seveda botrujeta vgrajena ATA100 krmilnika. To bo zadostovalo vsem, razen najbolj zagrizenim in zahtevnim uporabnikom. Tu naj še enkrat omenim, da mi Promisovega krmilnika nekako ni uspelo pripraviti do sodelovanja... Zaradi tega ne bom obsojal vseh A7V platk, saj dopuščam možnost, da je moja bila nekako defektna.
Vse lastnike novih digitalnih fotoaparatov, skenerjev, printerjev in podobne šare bo verjetno skrbelo kako je z USB podporo. Ta je povsem zadostna, saj že KT133 čipovje podpira kar 6 priključkov. Na A7V pa srečamo še dodatno Alcor Micro AU9254 USB vezje, ki omogoča priklop dodatnih USB naprav. Zadeva deluje kot univerzalni krmilnik, tako da bo povsem brez gonilnikov delovala v vsakem operacijskem sistemu, ki že v osnovi podpira USB standard. Da bi ta čip lahko sploh izkoristili, pa je ASUS zraven plošče priložil razširitveno kartico z dodatnimi 3 USB izhodi. Vsekakor pohvalno, čeprav tudi s to kartico ni mogoče popolnoma izkoristiti vseh možnih USB priključkov!

Obe plošči sta fizično zelo veliki, kar mene osebno sploh ne moti. Raje vidim veliko ploščo s kopico dodatnih možnosti, kot malo platko, na katero komaj paše kakšen večji hladilnik. že na prvi pogled pa je opazno, da je ASUSova plošča precej bolj "čista". Razlog je v tem, da so vse dodatne kondenzatorje in regulatorje napetosti pri ASUSu postavili na nekakšno kartico, ki je vertikalno prilotana na plato. V bistvu še vedno ne razumem najbolje razlogov za to, toda inžinerji pri ASUSu bodo že vedeli... Na obeh ploščah lahko zasledimo kar nekaj velikih kondenzatorjev, kar nam daje slutiti, da sta precej stabilni. Edina večja pomanjkljivost ABITke s tega stališča je postavitev teh kondenzatorjev blizu SocketA podnožja, kar onemogoča namestitev trenutno najbolj popularnega SocketA hladilnika, Chrome Orba. Problem ni ne vem kako velik in se ga da zelo lahko rešiti, več o tem pa preberite v posebnem Slo-Techovem članku!

Kondenzatorji in regulatorji na A7V

Overclockerji z veliko ventilatorji bodo znali ceniti ABITovo radodarnost z ustreznimi priključki. Tako kot na vseh novejših matičnih ploščah je tudi na KT7-RAID mogoče najti kar štiri 3-pinske priključke za ventilatorje, ki podpirajo tudi spremljanje vrtljajev. Dva sta ustrezno nameščena blizu SocketA podnožja, kar omogoča lahek priklop dvo-ventilatorskih hladilnikov ( SuperOrb! ). Na ASUSki najdemo klasična 3 priključka, kar seveda ni slabo, toda slabše kot na ABITki vsekakor je :).

Obe plošči seveda podpirata tudi spremljanje različnih sistemskih spremenljivk, kot so vrtljaji ventilatorja, napetosti in temperatura procesorja. ABITka delo prepusti kar VIAinem 686A SouthBridgu, medtem ko na ASUSki najdemo njihov tradicionalni ASUS AS99127F ASIC čip, ki odlično deluje v povezavi s posebnim programčkom. Seveda opravlja enako delo, kot 686A na ABITki, toda rezultate dostavi v malo bolj všečni embalaži...


Overclockanje:

Hehe, sedaj pa še tisto, kar nas najbolj zanima: overclockanje! Navsezadnje gre za overclockerske SocketA plošče in to je ena izmed glavnih rnačilnosti. Tisto, kar loči ti dve plošči od ostale množice povprečnih SocketA plošč je, kot verjetno že vsi veste, možnost spreminjanja množilnika procesorja. V bistvu plošči množilnika ne moreta odkleniti, lahko ga le nadzirata. Zato boste potrebovali odklenjen procesor. Teh v prosti prodaji ni več, morali ga boste "narediti" sami. Kako odkleniti SocketA procesor pa si preberite v temu namenjenih člankih na Slo-Techu. Ves postopek je v bistvu zelo preprost, le ponovno morate povezati L1 mostičke procesorja s kakšno prevodno snovjo ( zadostoval bo že navaden grafitni svinčnik ).

Večino potrebnih nastavitev bo treba opraviti skozi BIOS. Pri ABITki bomo to storili skozi zelo zmogljiv SoftMenu III, ASUSov meni za overclockanje pa prav tako ne zaostaja veliko. Možnih izbir zunanje frekvence je pri obeh ploščaj izjemno veliko, ABITka seveda podpira tudi famozno spreminjanje po 1MHz. Tudi kontrola nad množilniki poteka pri ABITki skozi BIOS, kar je seveda zelo dobrodošlo. Vse ostale SocketA overclockerske plošče ( vključno z ASUSko ) imajo te nastavitve speljane preko DIP stikal ali jumperjev. Tako pri ABITki lahko množilnik spremenite v nekaj sekundah, pri ASUSki pa boste morali gledati tudi v priročnik ter iskati prave kombinacije jumperjev.
Skupna pomanjkljivost obeh plošč glede overclockanja je omejena izbira voltaž za jedro procesorja: le do 1.85V. To je seveda odločno premalo, saj so AMDjevi procesorji zelo znani po tem, da jih v višji overclock prepričajo le ustrezni elektrošoki. Seveda se lahko lotite spajkalnika in se spravite nad ubogo ploščo, toda ta način nekako ni najbolj namenjen povprečnim overclockerjem. Na srečo se vsaj VIO voltažo ( voltaža na preostanku plošče: DIMM in druge razširitvene reže ) da ustrezno nastavljati. Na ABITki je možna široka paleta nastavitev preko BIOSa, medtem ko ASUSka omogoča izbiro med tremi voltažami ( 3.31V, 3.4V, 3.56V ) in še to samo preko jumperjev.

Kako pa je s prakso? Obe plošči sta obetali veliko in pripravljena sem imel dva 600MHz Durončka. Na žalost sem pozabil napisati procesorski kodi, toda zagotovo ni šlo za kakšna novejša procesorja ( 30. teden in več ). Prvo sem se lotil ABITke KT7-RAID. Pri prvem testu me je zaimal maksimalen overclock procesorjev. Zato sem množilnik nastavil na 8x in upam na najbolje. Seveda se je računalnik popolnoma normalno zbudil in to pri voltaži 1.6V. No, da zadevo skrajšamo: oba Durona sta popolnoma stabilno delovala pri 900MHz, eden pri 1.85V, drugi pa že pri 1.8V. V drugem testu me je zanimalo kaj je najvišja zunanja frekvenca, ki jo procesor zmore. Zato sem množilnik spustil na najmanjšo možno vrednost ( 5x ) ter se lotil navijanja preko FSBja. Pri obeh procesorjih sem prišel do 122MHz in to že pri 1.5V. Nasploh je delo za ABITko bilo en sam užitek!
Kako pa se je obnesla A7V? Po pravici povedano niti približno tako dobro! Ker sem bil prepričan, da oba procesorja zmoreta 900MHz, sem tako tudi nastavil jumperje ( kar je seveda zahtevalo precej šarjenja po priročniku ), voltažo pa sem probal nastaviti na 1.85V. Na moje veliko presenečenje se računalnik ni niti zagnal. Po nekaj neuspešnih poskusih zagona sem moral resetirati CMOS. Lažje rečeno, kot storjeno! ASUSka namreč nima kakšnega jumperja v ta namen, temveč le dva kontakta, ki jih morate povezati ročno. Kot si lahko mislite, šarjenje z izvijačem po plošči nekako ni najbolj prijetno. V drugo sem probal z malo počasnejšimi nastavitvami ( 8x ) ter voltažo 1.85V. Spet nič. V glavnem, po motedi poskusov in napak sem ugotovil, da plošča sploh ne omogoča voltaže večje, kot 1.75V. Vse, kar je bilo več kot to, je privedlo do črnega zaslona in resetiranja BIOSa. Prav tako sem ugotovil, da ma plošči ne delujejo DIP stikala in da je potrebno vse nastavitve delati skozi BIOS ( saj ne, da bi to bilo slabo, ampak z DIP stikali lahko dosežete već kombinacij ). Najvišji overclock, ki sem ga doseeč s to ploščo je 800MHz pri 1.6V iz procesorja, ki brez večjih težav zmore 900MHz. No ja... Tudi pri preizkusu s FSBjem se zadeva ni obnesla, saj je zadnji stabilni FSB bil 105MHz. Slabo, ASUS, zelo slabo! Aja, da mi ne bo kdo očital nevztrajnosti: poizkusil sem vse možne kombinacije BIOSov in gonilnikov, tudi BETA verzije!


Test:

Testni računalnik
Procesor: AMD Duron 600MHz
Pomnilnik: 128MB Mosel Vitalic PC133 SDRAM
Matična plošča: ABIT KT7-RAID, ASUS A7V
Grafična kartica: 3DFX Voodoo3 2000 AGP
Disk: IBM DTLA 305020 20,5GB ATA100
Drobnarije: SB Live! Player, Pionner DVD-114F
Softver: Windows 98, VIA 4in1 4,23, FIGS gonilniki za Voodoo3

Glede na to, da gre v obeh primerih za plošči z VIAinim čipovjem, sem se seveda temeljito pozabaval z nastavitvami za BIOS. Le-te namreč imajo ogromen vpliv na rezultate, saj so privzeto nastavljene na zelo zadržane vrednosti. Največ se da sčarati v Advanced Chipset meniju, kjer se nahajajo nastavitve za pomnilnik. Na srečo sem imel na voljo zelo kvaliteten Mosel Vitalic PC133 RAM ( thnx, Mlacom! ), ki mi je omogočal, da nastavitve do konca izkoristim. Za vse lastnike KT7-RAID plošč so tu nastavitve, ki sem jih uporabil:

  • Dram Bank Timing: Turbo
  • Bank Interleaving: 4-way ( zelo pomembno! )
  • Fast R-W Turnaround: Enabled
  • Delay DRAM Read Latch: No Delay
  • MD Driving Strenght: HI
  • SDRAM Cycle Lenght: 2

ASUS A7V pa dopušča še več pomnilniških nastavitev, kako pa vplivajo na rezultate si bomo pogledali pozneje. Tukaj so moje nastavitve:

  • SDRAM CAS Latency: 2T
  • SDRAM RAS Precharge Time: 2T
  • SDRAM RAS to CAS Delay: 2T
  • PCI Master Read Caching: Enabled
  • Byte Merge: Enabled
  • DRAM Read Latch Delay: -0.01ns
  • Memory Early/Delay Write: -1.5ns
  • DIMM Interleave Setting: Auto

Prva je seveda na vrsti naša stara znanka SiSoft Sandra, v kateri sem opravil CPU in Memory benche.

Očitno je A7V na splošno malce bolj optimizirana, kot KT7-RAID. Opazna je majhna razlika pri procesorskih testih, še večja razlika pa se pokaže pri pomnilniških bencih. Tiste nastavitve v BIOSu torej dejansko nekaj pomenijo. Vprašanje je le, kako se te stvari pokažejo v praksi.
V ta namen sem zapregel dve popularni streljaški igri, Quake3 Areno in Unreal Tournament. Quake je bil nastavljen na High-Quality, meril sem pa v demo001 timedemotu. Nastavitve v Unrealu sem pustil pri miru in spreminjal le resolucijo, hitrost pa sem odčital na koncu uvodne FlyBy sekvence.

Po pravici povedano nisem pričakoval takšnih razlik, saj gre navsezadnje za dve zelo podobni plošči na enakem čipovju. Očitno so se pri ASUSu bolj potrudili z optimizacijo, pa še tiste nastavitve v BIOSu pripomorejo svoj delež. Saj ne, da bi razlika bila velika, toda zanemariti pa je prav tako ne smemo!
Sedaj pa še test v Photoshopu. V ta namen sem skreiral točno 20MB veliko sliko, na njej prvo izvedel filter Diffrence Clouds, potem pa še Radial Blur. Meril sem čas od začetka pa do izvršitve Radial Blura.

Kot lahko sami vidite, tukaj razlik sploh ni in sta plošči opravili delo enako dobro.

Na splošno torej lahko sklepamo, da je ASUS A7V malce hitrejša od ABIT KT7-RAID. Točnega razloga za to ne vem, opazna razlika je le v BIOS nastavitvah, ki pri ASUSu dopuščajo malce več svobode. Seveda pa te razlike same po sebi vsekakor niso dovolj velike, da bi bile odločilnega pomena pri nakupu plošče. V praksi jih tako ali tako sploh ne boste niti opazili!


Zaključek:

Hmm... zaključek. Verjeli ali ne, to je vedno najtežji del. Kaj je za koga in zakaj? V bistvu sta obe plošči nekako namenjeni enaki skupnosti, torej overclockerjem. Na to navsezadnje opozarja tudi cena, ki ni ravno majhna. že za precej manj denarja dobite povsem spodobno SocketA matično ploščo, ki pa seveda nima možnosti spreminjanja množilnika. Ta lastnost je torej ključnega pomena in bo tudi osnova moje ocene. Iz testa ste lahko razbrali, da je na ABITovi plošči implementirana precej bolje, kot na ASUSu. Ne morem trditi, da vsi A7V modeli povzročajo podobne težave, toda moj testni pač je. Z overclockerskega stališča lahko torej A7V kar pozabite, saj je KT7-RAID precej boljša.
Če bi gledal s stališča navadnega uporabnika, pa je zadeva drugačna. ASUSka je hitrejša od KT7-RAID, plus tega pa zraven dobite še druge bombončke ( recimo USB Hub ). Po drugi strani pa KT7-RAID za zelo podobno ceno omogoča tudi RAID, kar je seveda zelo pomembno. Vsekakor pa nobena od teh plošč ni namenjena širšem krogu uporabnikov, saj sta enostavno predragi. Raje se ozrite za kakšno MSI K7T Pro, ki bo povsem zadostovala za neoverclockerske potrebe.

Zaključek je torej jasen: ABIT je na OC SocketA področju potolkel velikana na celi črti. Plošča je kvalitetnejša, ima več funkcij pa še overclocka se bolje. Torej, David proti Goliatu = 1:0.

Za konec naj se še zahvalim podjetjem, ki so ta test omogočila: pri DAR Computers so mi posodili KT7 RAID ( 53.980SIT z DDV ) in Durončka600, pri Mlacomu pa ASUS A7V ( 52.261SIT z DDV ), Durona 600, odlični Mosel Vitalic PC133 pomnilnik ter IBMov DTLA disk. Vse omenjene stvari lahko pri obeh tudi kupite, bralci Slo-Techa pa imate pri DARu še poseben, 3% popust. Navali narode!

ABIT KT7-RAID
Plusi Minusi
-ABITova kvaliteta,
-smisel za podrobnosti,
-stabilnost, stabilnost, stabilnost
-ATA100 in RAID podpora,
-overclockabilnost
-cena
ASUS A7V
Plusi Minusi
-hitrost,
-bogate nastavitve,
-dodatna oprema,
-inovativnost
-nedelujoč ATA100 krmilnik,
-slabo implementirane OC možnosti,
-težavno resetiranje CMOSa,
-slaba overclockabilnost,
-cena
Soltek SL-75KV2-X proti MSI K7T Pro2

Soltek SL-75KV2-X proti MSI K7T Pro2

SocketA soočenje velikanov #2 Lastnost/Plošča SOLTEK SL-75KV2-X MSI K7T Pro2 Čipovje: VIA KT133 VIA KT133, Promise 20265 Možne zunanje frekvence: 100, 103, ...

Preberi cel članek »

VIA KT133A matične plošče

VIA KT133A matične plošče

VIA KT133A matične plošče Lastnost/Plošča ABIT KT7A Raid AOpen AK73 Pro(A) Epox 8KTA3 MSI K7T Turbo Soltek SL-75KAV-X Čipovje: VIA KT133A, HighPoint HPT370 ...

Preberi cel članek »

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2 Lastnost/Plošča ABIT SA6R ASUS CUSL2 Čipovje: Intel i815E Intel i815E Možne zunanje frekvence: 50-250 (po 1MHz) ...

Preberi cel članek »

Test A64 Osnovnih plošč

Test A64 Osnovnih plošč

Eno leto je že minilo, odkar je AMD predstavil novo generacijo procesorjev, imenovanih Athlon 64, vendar se ti med uporabniki kar nekako niso hoteli prijeti. Glavni razlog je bila najbrž cena procesorjev, ki jo je AMD nastavil tako, da sledi cenam primerljivih Intelovih Pentium 4 procesorjev. Zmeda ...

Preberi cel članek »

Slo-Techovi Oskarji 2000

Slo-Techovi Oskarji 2000

Leto 2000 je vsekakor bilo zelo aktivno kar se tiče računalnikov in izdelkov zanje. Čeprav je prodaja sistemov upadla, smo v teh 365. dneh videli malo morje zanimivih in uporabnih računalniških izdelkov in moramo priznati, da je bila izločitev ...

Preberi cel članek »