» »

Stroški za IT v slovenskem proračunu

Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo letna na─Źrta pridobivanja stvarnega premo┼żenja dr┼żave za leti 2010 in 2011 - Predlog Letnih na─Źrtov pridobivanja stvarnega premo┼żenja dr┼żave za leti 2010 in 2011.

Med objavljenimi dokumenti sta tudi dva, z imeni (T4-pro2010-Informatizacija-20090926.XLS in T4-pro2011-Informatizacija-20090926.XLS), ki vsebujeta prora─Źunske postavke za stro┼íke informacijske tehnologije v dr┼żavni upravi.

Prora─Źun za IT za leto 2010 predvideva 135.217.041,03 EUR odhodkov, za leto 2011 pa 117.473.669,37 EUR odhodkov. ┼Że hiter pregled poka┼że, da gre za precej zanimivo branje, da pa bi bila slika stro┼íkov bolj jasna, smo podatke statisti─Źno analizirali in pripravili nekaj sumarnih prikazov. Zanimiva je namre─Ź predvsem struktura porabe.

Visoki stro┼íki za licen─Źno programsko opremo


Zdru┼żeni stro┼íki za IT glede na podkonte ka┼żejo, da bo dr┼żavna uprava v letu 2010 kar nekaj denarja namenila za nakup ali najem programske opreme oziroma licenc za programsko opremo, bistveno manj pa za izobra┼żevanje zaposlenih z informacijskega podro─Źja ter razvoj in implementacijo IT re┼íitev.

 Stroški za IT za leto 2010 glede na podkonto

Stroški za IT za leto 2010 glede na podkonto



Za najem programske ra─Źunalni┼íke opreme, nakup licen─Źne programske opreme ter nakup druge (nelicen─Źne) programske opreme bomo tako v letu 2010 od┼íteli dobrih 33 milijonov EUR. Za teko─Źe vzdr┼żevanje licen─Źne in nelicen─Źne programske opreme, bo Slovenija v letu 2010 od┼ítela dobrih 11,5 milijona EUR, izdatki za izobra┼żevanje zaposlenih z informacijskega podro─Źja pa bodo zna┼íali zgolj 438.715 EUR. Ali so v te stro┼íke v┼íteta tudi izobra┼żevanja iz podro─Źja uporabe odprtokodnih programov, iz podatkov ni razvidno.

 Stroški za IT za leto 2011 glede na podkonto

Stroški za IT za leto 2011 glede na podkonto



Podobno bo tudi v letu 2011. Za najem programske ra─Źunalni┼íke opreme, nakup licen─Źne programske opreme ter nakup druge (nelicen─Źne) programske opreme bomo v letu 2011 sicer od┼íteli precej manj, dobrih 23,3 milijonov EUR, stro┼íki za teko─Źe vzdr┼żevanje licen─Źne in nelicen─Źne programske opreme, pa bodo nekoliko ve─Źji - v letu 2011 bodo zna┼íali dobrih 12,8 milijona EUR. Zmanj┼íali pa se bodo tudi izdatki za izobra┼żevanje zaposlenih z informacijskega podro─Źja, ki bodo v letu 2011 zna┼íali zgolj 401.699 EUR.

Zanimiva pa je tudi primerjava stro┼íkov vzdr┼żevanja za strojno in programsko opremo. Za teko─Źe vzdr┼żevanje licen─Źne in nelicen─Źne programske opreme bomo v letih 2010 in 2011 od┼íteli dobrih 24,4 milijona EUR, teko─Źe vzdr┼żevanje strojne opreme, pa bo zna┼íalo dobrih 14,5 milijona EUR. V obeh letih bodo stro┼íki za teko─Źe vzdr┼żevanje operativnega informacijskega okolja (v to se med drugim ┼íteje tudi tim. vzdr┼żevanje licenc) zna┼íali dobrih 30,4 milijona EUR, stro┼íki najema programske ra─Źunalni┼íke opreme in nakupa licen─Źne programske opreme pa dobrih 25,2 milijona EUR. Programska oprema torej predstavlja razmeroma velik stro┼íek dr┼żavne uprave.

Podobno sliko ka┼że tudi sumarni prikaz stro┼íkov glede na namen porabe.

Stroški za IT za leto 2010 glede na namen porabe

Stroški za IT za leto 2010 glede na namen porabe



V letu 2010 bomo za vzdr┼żevanje programske opreme od┼íteli dobrih 29 milijonov EUR, za vzdr┼żevanje licenc pa dobrih 28 milijonov EUR. Tudi vzdr┼żevanje in podpora ne bo poceni - dobrih 25,2 milijona EUR. Precej manj pa bo dr┼żavna uprava namenila za razvoj in implementacijo - le dobrih 5 milijonov EUR.

 Stroški za IT za leto 2011 glede na namen porabe

Stroški za IT za leto 2011 glede na namen porabe



Podobno bo tudi v letu 2011. Za vzdr┼żevanje programske opreme bomo od┼íteli dobrih 26,4 milijona EUR, za vzdr┼żevanje licenc 19,5 milijona EUR, vzdr┼żevanje in podpora pa bosta prora─Źun olaj┼íala za dobrih 23 milijonov EUR. ┼áe bolj pa bo dr┼żavna uprava zategnila pas pri razvoju in implementaciji - namenjena jima bo le slabe 4 milijone EUR.

Za vzdr┼żevanje licenc bomo tako v dveh letih davkopla─Źevalci od┼íteli 47,5 milijona EUR, za vzdr┼żevanje strojne opreme dobrih 11 milijonov EUR, za razvoj in implementacijo 9,2 milijona EUR, za izobra┼żevanje pa slab milijon EUR. Glede na ┼ítevilke je o─Źitno, da dr┼żava prehod na odprto kodo podpira zgolj na papirju.

V Strategiji razvoja informacijske dru┼żbe (si2010) je na strani 41 zapisano, da se je Slovenija zavezala zagotavljanju "ustreznih mo┼żnosti za razvoj uvajanje in uporabo re┼íitev, ki temeljijo na na─Źelu odprte kode na vseh podro─Źjih javnega interesa" med strate┼íke cilje pa je zapisala tudi "dejavno podporo enakovredni obravnavi lastni┼íke in odprtokodne programske opreme". V praksi pa gre za vzdr┼żevanje licenc pribli┼żno petkrat ve─Ź denarja kot za razvoj in implementacijo ┼że obstoje─Źih odprtokodnih re┼íitev.

Razlike v najni┼żji in najvi┼íji ceni ra─Źunalni┼íkih zaslonov


Hiter pregled poka┼że tudi nekatere nenavadne razlike pri cenah ra─Źunalni┼íkih zaslonov. ─îe so visoke razlike v ceni najcenej┼íega in najdra┼żjega UPS-a ali komunikacijske opreme za satelitski prenos povsem razumljive, pa je precej nenavadna razmeroma visoka razlika v ceni zaslonov. Najcenej┼íe zaslone bodo v letu 2010 kupili v In┼ípektoratu RS za okolje in prostor; 19" LCD zasloni bodo zna┼íali zgolj 93,82 EUR po kosu. Najdra┼żji zaslon pa bodo leta 2010 kupili na MJU, cena zna┼ía kar 20.200 EUR, res pa je, da gre verjetno za precej specializiran kos strojne opreme, saj naj bi ┼ílo za nakup in nadgradnjo konzolne in servisne opreme v okviru projekta razvoj in vzpostavitev storitev za prenos govora.

Seveda je nepravi─Źno primerjati nek obi─Źajen LCD zaslon z namenskim kosom visoko specializirane strojne opreme, ki je prav tako namenjena prikazovanju podatkov. Zato smo opravili primerjavo cen samo za LCD zaslone.

V letu 2010 bo najcenej┼íi 17" LCD zaslon stal 160 EUR, najdra┼żji pa 500 EUR. Najcenej┼íi 19" LCD zaslon bo stal 93,82 EUR, najdra┼żji pa 360 EUR. 20" LCD zasloni se bodo kupovali v rangu od 160 do 350 EUR, 23" pa od 150 do 300 EUR.

V letu 2011 bo najcenej┼íi 17" LCD zaslon stal 140 EUR, najdra┼żji pa 250 EUR. Najcenej┼íi 19" LCD zaslon bo stal 44,13 EUR (tudi tega bodo kupili na In┼ípektoratu RS za okolje in prostor), najdra┼żji pa 360 EUR. 20" LCD zasloni se bodo kupovali v rangu od 160 do 350 EUR, 23" pa od 140 do 500 EUR.

IT prora─Źun Slovenske obve┼í─Źevalno-varnostne agencije


Med najve─Źjimi prora─Źunskimi porabniki za IT so Ministrstvo za javno upravo, dav─Źna uprava in policija, vendar pa v dokumentih med dr┼żavnimi organi najdemo tudi Slovensko obve┼í─Źevalno-varnostno agencijo. Njen IT prora─Źun bo v letu 2010 zna┼íal 1,3 milijona EUR, od tega bo dobrih 777.000 EUR namenjeno za predstavnike agencije v tujini. V letu 2011 bodo pri SOVI IT prora─Źun nekoliko skr─Źili, zna┼íal bo le dobrih 793.000 EUR, bo pa ves denar namenjen za predstavnike agencije v tujini.

Med prora─Źunskimi postavkami za leto 2010 nekoliko izstopa en kos strojne ra─Źunalni┼íke opreme, ki je namenjen predstavnikom agencije v tujini, zna┼ía pa kar 243.428 EUR.

V letu 2010 bo SOVA za nakup aktivne mre┼żne in komunikacijske opreme od┼ítela dobrih 188.000 EUR, za nakup strojne ra─Źunalni┼íke opreme dobrih 617.000 EUR, za nakup telekomunikacijske opreme pa dobrih 634.000 EUR.

Podobna bo tudi struktura nakupov v letu 2011. Za nakup aktivne mre┼żne in komunikacijske opreme bo SOVA od┼ítela 41.000 EUR, za nakup strojne ra─Źunalni┼íke opreme dobrih 252.000 EUR, za nakup telekomunikacijske opreme pa dobrih 485.000 EUR.


Podatki so vsekakor zanimivi in zgovorni. Nadaljnje interpretacije in analize pa prepu┼í─Źamo bralcem. Za vse vedo┼żeljne, smo pripravili preglednico v OpenOffice Calc formatu.

Mimogrede, v spremljajo─Źem dopisu, ministrica Irma Pavlini─Ź Krebs kot predlagateljica letnega na─Źrta pridobivanja stvarnega premo┼żenja dr┼żave izjavlja, da so bile v predlagane gradivu "v celoti upo┼ítevane vse prejete pripombe, predlogi civilne dru┼żbe oziroma te niso bile prejete" (stran 3).

Glede na to, da gradivo predhodno ni bilo objavljeno na spletu in nevladne organizacije oziroma predstavniki zainteresirane javnosti svojih pripomb niso podali (stran 3), komentarjev in predlogov seveda ni bilo. Konec koncev pa, le kdo bi letnemu na─Źrtu sploh lahko ugovarjal, ko pa si predsednik vlade vendar sam pla─Źuje kavice?
Trajno brisanje podatkov

Trajno brisanje podatkov

Opozorilo: Uporaba spodaj opisanih postopkov lahko privede do resne izgube podatkov ali do okvare sistema. Uporaba na lastno odgovornost. Dedek Mraz vam je prinesel nov računalnik in čas je, da se znebite starega. Ni problema, porečete in se s staro “škatlico” odpravite proti najbližjemu ...

Preberi cel članek »

Gledanje digitalne TV (DVB-T) pod Linuxom

Gledanje digitalne TV (DVB-T) pod Linuxom

Ker je radiofrekvenčni spekter omejen, analogno oddajanje oz. analogni signali pa zasedajo preveliko pasovno širino, so se nekatere države leta 2006 dogovorile, da bodo TV hiše v prihodnosti oddajale samo še digitalni signal. Digitalni način oddajanja prinaša številne ...

Preberi cel članek »

All your firmware are belong to us

All your firmware are belong to us

Intervju z neodvisnim svetovalcev za varnost in omrežja Arrigom Triulziem. Arrigo Triulzi je neodvisni svetovalec za varnost in omrežja, ki deluje v Ženevi v Švici. Po poklicu je matematik, a se že 20 let se ukvarja s svetovanjem. Njegov hobi je raziskovanje strojne programske ...

Preberi cel članek »

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Bit na bit - programska koda, evro na evro - palača

Odprtokodno oziroma prosto programje v zadnjem času postaja zelo resna alternativa lastniškemu programju in po svetu je čedalje več primerov ustanov in podjetij, ki zaradi številnih prednosti prehajajo na uporabo odprte kode. Poleg ugodne cene (odprtokodno programje je praviloma na voljo brezplačno) ...

Preberi cel članek »

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi."

"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi."

Intervju z Matjažem Kašetom, uradnikom slovenske državne uprave, ki pri svojem delu uporablja Linux. Po tem, ko smo pred kratkim objavili članek o transparentnosti in gospodarnosti javne uprave pri nakupih programske opreme, so se pojavila različna ugibanja o primernosti uporabe odprtokodne programske ...

Preberi cel članek »