Stroški za IT v slovenskem proračunu

• Matej Kovačič :: 11. dec 2009

Ministrstvo za javno upravo je 28. septembra 2009 na spletnih straneh objavilo letna načrta pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011 - Predlog Letnih načrtov pridobivanja stvarnega premoženja države za leti 2010 in 2011.

Med objavljenimi dokumenti sta tudi dva, z imeni (T4-pro2010-Informatizacija-20090926.XLS in T4-pro2011-Informatizacija-20090926.XLS), ki vsebujeta proračunske postavke za stroške informacijske tehnologije v državni upravi.

Proračun za IT za leto 2010 predvideva 135.217.041,03 EUR odhodkov, za leto 2011 pa 117.473.669,37 EUR odhodkov. Že hiter pregled pokaže, da gre za precej zanimivo branje, da pa bi bila slika stroškov bolj jasna, smo podatke statistično analizirali in pripravili nekaj sumarnih prikazov. Zanimiva je namreč predvsem struktura porabe.

Visoki stroški za licenčno programsko opremo

Združeni stroški za IT glede na podkonte kažejo, da bo državna uprava v letu 2010 kar nekaj denarja namenila za nakup ali najem programske opreme oziroma licenc za programsko opremo, bistveno manj pa za izobraževanje zaposlenih z informacijskega področja ter razvoj in implementacijo IT rešitev.



Za najem programske računalniške opreme, nakup licenčne programske opreme ter nakup druge (nelicenčne) programske opreme bomo tako v letu 2010 odšteli dobrih 33 milijonov EUR. Za tekoče vzdrževanje licenčne in nelicenčne programske opreme, bo Slovenija v letu 2010 odštela dobrih 11,5 milijona EUR, izdatki za izobraževanje zaposlenih z informacijskega področja pa bodo znašali zgolj 438.715 EUR. Ali so v te stroške všteta tudi izobraževanja iz področja uporabe odprtokodnih programov, iz podatkov ni razvidno.



Podobno bo tudi v letu 2011. Za najem programske računalniške opreme, nakup licenčne programske opreme ter nakup druge (nelicenčne) programske opreme bomo v letu 2011 sicer odšteli precej manj, dobrih 23,3 milijonov EUR, stroški za tekoče vzdrževanje licenčne in nelicenčne programske opreme, pa bodo nekoliko večji - v letu 2011 bodo znašali dobrih 12,8 milijona EUR. Zmanjšali pa se bodo tudi izdatki za izobraževanje zaposlenih z informacijskega področja, ki bodo v letu 2011 znašali zgolj 401.699 EUR.

Zanimiva pa je tudi primerjava stroškov vzdrževanja za strojno in programsko opremo. Za tekoče vzdrževanje licenčne in nelicenčne programske opreme bomo v letih 2010 in 2011 odšteli dobrih 24,4 milijona EUR, tekoče vzdrževanje strojne opreme, pa bo znašalo dobrih 14,5 milijona EUR. V obeh letih bodo stroški za tekoče vzdrževanje operativnega informacijskega okolja (v to se med drugim šteje tudi tim. vzdrževanje licenc) znašali dobrih 30,4 milijona EUR, stroški najema programske računalniške opreme in nakupa licenčne programske opreme pa dobrih 25,2 milijona EUR. Programska oprema torej predstavlja razmeroma velik strošek državne uprave.

Podobno sliko kaže tudi sumarni prikaz stroškov glede na namen porabe.



V letu 2010 bomo za vzdrževanje programske opreme odšteli dobrih 29 milijonov EUR, za vzdrževanje licenc pa dobrih 28 milijonov EUR. Tudi vzdrževanje in podpora ne bo poceni - dobrih 25,2 milijona EUR. Precej manj pa bo državna uprava namenila za razvoj in implementacijo - le dobrih 5 milijonov EUR.



Podobno bo tudi v letu 2011. Za vzdrževanje programske opreme bomo odšteli dobrih 26,4 milijona EUR, za vzdrževanje licenc 19,5 milijona EUR, vzdrževanje in podpora pa bosta proračun olajšala za dobrih 23 milijonov EUR. Še bolj pa bo državna uprava zategnila pas pri razvoju in implementaciji - namenjena jima bo le slabe 4 milijone EUR.

Za vzdrževanje licenc bomo tako v dveh letih davkoplačevalci odšteli 47,5 milijona EUR, za vzdrževanje strojne opreme dobrih 11 milijonov EUR, za razvoj in implementacijo 9,2 milijona EUR, za izobraževanje pa slab milijon EUR. Glede na številke je očitno, da država prehod na odprto kodo podpira zgolj na papirju.

V Strategiji razvoja informacijske družbe (si2010) je na strani 41 zapisano, da se je Slovenija zavezala zagotavljanju "ustreznih možnosti za razvoj uvajanje in uporabo rešitev, ki temeljijo na načelu odprte kode na vseh področjih javnega interesa" med strateške cilje pa je zapisala tudi "dejavno podporo enakovredni obravnavi lastniške in odprtokodne programske opreme". V praksi pa gre za vzdrževanje licenc približno petkrat več denarja kot za razvoj in implementacijo že obstoječih odprtokodnih rešitev.

Razlike v najnižji in najvišji ceni računalniških zaslonov

Hiter pregled pokaže tudi nekatere nenavadne razlike pri cenah računalniških zaslonov. Če so visoke razlike v ceni najcenejšega in najdražjega UPS-a ali komunikacijske opreme za satelitski prenos povsem razumljive, pa je precej nenavadna razmeroma visoka razlika v ceni zaslonov. Najcenejše zaslone bodo v letu 2010 kupili v Inšpektoratu RS za okolje in prostor; 19" LCD zasloni bodo znašali zgolj 93,82 EUR po kosu. Najdražji zaslon pa bodo leta 2010 kupili na MJU, cena znaša kar 20.200 EUR, res pa je, da gre verjetno za precej specializiran kos strojne opreme, saj naj bi šlo za nakup in nadgradnjo konzolne in servisne opreme v okviru projekta razvoj in vzpostavitev storitev za prenos govora.

Seveda je nepravično primerjati nek običajen LCD zaslon z namenskim kosom visoko specializirane strojne opreme, ki je prav tako namenjena prikazovanju podatkov. Zato smo opravili primerjavo cen samo za LCD zaslone.

V letu 2010 bo najcenejši 17" LCD zaslon stal 160 EUR, najdražji pa 500 EUR. Najcenejši 19" LCD zaslon bo stal 93,82 EUR, najdražji pa 360 EUR. 20" LCD zasloni se bodo kupovali v rangu od 160 do 350 EUR, 23" pa od 150 do 300 EUR.

V letu 2011 bo najcenejši 17" LCD zaslon stal 140 EUR, najdražji pa 250 EUR. Najcenejši 19" LCD zaslon bo stal 44,13 EUR (tudi tega bodo kupili na Inšpektoratu RS za okolje in prostor), najdražji pa 360 EUR. 20" LCD zasloni se bodo kupovali v rangu od 160 do 350 EUR, 23" pa od 140 do 500 EUR.

IT proračun Slovenske obveščevalno-varnostne agencije

Med največjimi proračunskimi porabniki za IT so Ministrstvo za javno upravo, davčna uprava in policija, vendar pa v dokumentih med državnimi organi najdemo tudi Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Njen IT proračun bo v letu 2010 znašal 1,3 milijona EUR, od tega bo dobrih 777.000 EUR namenjeno za predstavnike agencije v tujini. V letu 2011 bodo pri SOVI IT proračun nekoliko skrčili, znašal bo le dobrih 793.000 EUR, bo pa ves denar namenjen za predstavnike agencije v tujini.

Med proračunskimi postavkami za leto 2010 nekoliko izstopa en kos strojne računalniške opreme, ki je namenjen predstavnikom agencije v tujini, znaša pa kar 243.428 EUR.

V letu 2010 bo SOVA za nakup aktivne mrežne in komunikacijske opreme odštela dobrih 188.000 EUR, za nakup strojne računalniške opreme dobrih 617.000 EUR, za nakup telekomunikacijske opreme pa dobrih 634.000 EUR.

Podobna bo tudi struktura nakupov v letu 2011. Za nakup aktivne mrežne in komunikacijske opreme bo SOVA odštela 41.000 EUR, za nakup strojne računalniške opreme dobrih 252.000 EUR, za nakup telekomunikacijske opreme pa dobrih 485.000 EUR.


Podatki so vsekakor zanimivi in zgovorni. Nadaljnje interpretacije in analize pa prepuščamo bralcem. Za vse vedoželjne, smo pripravili preglednico v OpenOffice Calc formatu.

Mimogrede, v spremljajočem dopisu, ministrica Irma Pavlinič Krebs kot predlagateljica letnega načrta pridobivanja stvarnega premoženja države izjavlja, da so bile v predlagane gradivu "v celoti upoštevane vse prejete pripombe, predlogi civilne družbe oziroma te niso bile prejete" (stran 3).

Glede na to, da gradivo predhodno ni bilo objavljeno na spletu in nevladne organizacije oziroma predstavniki zainteresirane javnosti svojih pripomb niso podali (stran 3), komentarjev in predlogov seveda ni bilo. Konec koncev pa, le kdo bi letnemu načrtu sploh lahko ugovarjal, ko pa si predsednik vlade vendar sam plačuje kavice?