» »

Gledanje digitalne TV (DVB-T) pod Linuxom

Ker je radiofrekvenčni spekter omejen, analogno oddajanje oz. analogni signali pa zasedajo preveliko pasovno širino, so se nekatere države leta 2006 dogovorile, da bodo TV hiše v prihodnosti oddajale samo še digitalni signal.

Digitalni način oddajanja prinaša številne prednosti, predvsem boljšo izrabo radiofrekvenčnega spektra ter možnost oddajanja bolj kakovostne slike in zvoka, tudi v ločljivosti HDTV.

Prehod na digitalno oddajanje je seveda razmeroma velik zalogaj in različne države so se s problemom spopadle različno hitro. V Evropi je trenutno na digitalno oddajanje prešlo šest držav, celotna Evropa pa naj bi na digitalno oddajanje prešla najkasneje do leta 2015 (Evropska unija pa do 2012). Prav tako so na digitalno oddajanje letos uspešno prešle tudi ZDA. V Sloveniji pa naj bi na digitalno oddajanje dokončno prešli do konca leta 2010.

Pri digitalni televiziji, označujemo jo tudi z izrazom DVB (ang. Digital Video Broadcasting) oddajniki torej oddajajo digitalni TV signal. Poznamo več vrst DVB specifikacij, glavne pa so DVB-T (ang. Digital Video Broadcasting – Terrestrial), DVB-C (ang. Digital Video Broadcasting – Cable) in DVB-S (ang. Digital Video Broadcasting – Satellite), ki se med seboj razlikujejo glede na to ali želimo sprejemati zemeljski, kabelski ali satelitski signal. Ker različni standardi uporabljajo različna frekvenčna območja in modulacijo, je pri nakupu sprejemnikov potrebno biti pozoren na to ali bomo sprejemali zemeljski, kabelski ali satelitski signal.

Za sprejem digitalnega signala je potrebna ustrezna strojna oprema. Ta je lahko vgrajena v TV, mogoče pa je kupiti tudi zunanji DVB sprejemnik, ki ga priključimo na obstoječi, analogni TV aparat. Digitalno TV pa lahko gledamo tudi na računalniku.

Digitalni DVB-T signal je v Sloveniji kodiran po sistemu MPEG-4 (H.264 za sliko in AAC za zvok). Vendar pa večina evropskih držav za kodiranje uporablja starejši MPEG-2. Pri nakupu samostojnega DVB-T sprejemnika je zato potrebno biti pozoren kakšen način dekodiranja digitalnega signala podpira (v Sloveniji mora podpirati MPEG 4), dobijo pa se tudi taki, ki podpirajo tako MPEG 4 kot tudi MPEG 2.

V nadaljevanju si bomo ogledali kako digitalno TV sprejemamo in gledamo na Linuxu. Uporabili smo Ubuntu Linux 9.04 (Jaunty Jackalope) z nameščenimi vsemi popravki.

Strojna oprema
Za gledanje digitalne TV potrebujemo TV tuner, ki ga lahko kupimo kot PCI kartico ali kot USB napravo. Žal je področje TV tunerjev pod Linuxom nekoliko slabše podprto, zato nakupu velja posvetiti nekoliko več pozornosti. Seznam podprtih TV kartic si je najbolje ogledati na spletni strani
Seznam podprtih DVB naprav si lahko ogledate na Linux TV.

Če je mogoče, ob nakupu prodajalca poprosimo za testiranje. Nekateri prodajalci so prijazni in testiranje dovolijo, nekateri (npr. v ljubljanskem BigBangu) pa ga kategorično zavrnejo. Na srečo je izbira velika in vedno lahko odidemo h konkurenci. Poslužimo se lahko tudi nakupa v spletni trgovini, saj slovenske spletne trgovine kupcem omogočajo vrnitev izdelka, če kupljeni izdelek kupcu iz kateregakoli razloga ne ustreza. Izdelek mora biti seveda nepoškodovan in vrnjen v originalni embalaži z vso dokumentacijo, stroške vračila pošiljke pa plača kupec. Vsekakor pa je pred nakupom dobro preveriti splošne pogoje poslovanja spletne trgovine.

Na srečo DVB-T tunerji pod Linuxom le niso tako slabo podprti in v prvi trgovini (Mercator centru tehnike v Ljubljani) smo tako uspeli dobiti Gigabytov U7000 USB DTV tuner, ki smo ga preskusili. Gre za USB napravo, na katero priključimo priloženo anteno, napravo pa priključimo v USB. Poleg naprave dobimo še daljinski upravljalnik, ki pa pod Linuxom trenutno še ne deluje.

Na Ubuntu 9.04 z najnovejšo različico Linux jedra (2.6.28-14) je naprava lepo podprta, pri starejših različicah Ubuntuja pa je v podimenik /lib/firmware/vaša_različica_linux_jedra treba dodati firmware datoteko dvb-usb-dib0700-1.10.fw, oziroma (za nekatere različice tega tunerja) dvb-usb-dib0700-1.20.fw (v tem primeru je računalnik potrebno ponovno zagnati).

Poleg ustrezne strojne opreme pa seveda potrebujemo tudi ustrezno programsko opremo. V Ubuntu za gledanje TV lahko uporabimo več programov, ogledali si bomo Me TV, VLC, Kaffeine in Totem.

Osnova za gledanje digitalne TV je zbirka nizkonivojskih orodij dvb-apps. Del zbirke so tudi seznami kanalov za digitalno TV za posamezne države. Žal za Slovenijo seznam še ni na voljo, nastavitveno datoteko s seznamom kanalov za osrednjo Slovenijo za Multipleks A pa si lahko ustvarimo sami. Gre za tektsovno datoteko, katere vsebina je naslednja:
 [RTVSLO1]:602000000:INVERSION_AUTO:BANDWIDTH_8_MHZ:FEC_2_3:FEC_2_3:QAM_64:TRANSMISSION_MODE_8K:GUARD_INTERVAL_1_4:HIERARCHY_NONE:120:121:1
  [RTVSLO2]:602000000:INVERSION_AUTO:BANDWIDTH_8_MHZ:FEC_2_3:FEC_2_3:QAM_64:TRANSMISSION_MODE_8K:GUARD_INTERVAL_1_4:HIERARCHY_NONE:140:141:2
  [RTVSLO3]:602000000:INVERSION_AUTO:BANDWIDTH_8_MHZ:FEC_2_3:FEC_2_3:QAM_64:TRANSMISSION_MODE_8K:GUARD_INTERVAL_1_4:HIERARCHY_NONE:160:161:3

Če želimo to tim. tuning datoteko narediti sami, oziroma ročno preskenirati kateri TV programi so na voljo, pa uporabimo program w_scan. Najprej je potrebno namestiti programski paket w-scan, program pa nato zaženemo iz ukazne vrstice (pozor: ostale aplikacije za sprejemanje digitalne TV morajo biti ob tem izključene):
sudo apt-get install w-scan
w_scan -X > si-osrednja_multipleks_A.conf

Privzeto se skenira DVB-T (Terrestial), če pa želimo skeniranje kabelske TV (DVB-C (Cable)), pa vpišemo ukaz:
w_scan -fc -X > si-cabelski_operater.conf

Programska oprema
Me TV
Me TV je odličen namenski program, ki deluje z DVB-T, DVB-C, DVB-S in ATSC (HDTV) karticami z ustrezno gonilniško podporo v Linux jedru. Program podpira tudi snemanje programa na disk (določimo lahko tudi čas snemanja, če npr. želimo vsak dan ob istem času posneti neko oddajo) in oddajanje preko interneta, podpira pa tudi elektronski programski vodič EPG (Electronic Program Guide).

Namestiti je potrebno programski paket me-tv (s pomočjo upravitelja programskih paketov Synaptic ali s pomočjo ukazne vrstice), če pa želimo uporabiti najnovejšo, (razvojno) različico programa, pa njen deb paket namestimo iz osebnega (PPA) skladišča avtorja programa na Ubuntu strežnikih. Testirali smo razvojno različico Me-TV. Po namestitvi program najdemo v meniju Programi - Zvok in video - Me TV.

Ko Me-TV prvič poženemo, nas vpraša za seznam kanalov. Nastavitveno datoteko s seznamom kanalov v Me-TV uvozimo tako, da ob prvem zagonu izberemo možnost Import a channels.conf ter kanale dodamo v interni seznam kanalov.

Ko smo v program vnesli seznam TV kanalov, program že prične prikazovati sliko (in predvajati zvok) izbranega programa. Neposredno pod TV sliko se prikazuje seznam kanalov ter elektronski programski vodič (EPG).


Program sam ima kar nekaj možnosti. Poleg gledanja TV namreč omogoča še snemanje in oddajanje preko interneta. Snemamo lahko takoj in neposredno na disk, ali pa s klikom na elektronski programski vodič (oziroma na opcijoSchedule) določimo kdaj naj se začne (in konča) snemanje, kar je zelo uporabna možnost, če želimo posneti kakšno oddajo. Velja pa si zapomniti, da program snema samo, če je neposredno aktiviran. Če program zapremo, snemanje po urniku ni mogoče.


Med nastavitvami programa lahko določimo kam nas se shranjujejo posnete datoteke, koliko minut pred "uradnim" začetkom oddaje (kot ga sporoči EPG) naj se aktivira snemanje in koliko minut po koncu naj snemanje še traja, itd. Oddajanja preko interneta nam žal ni uspelo usposobiti, je pa avtor programa že obveščen o težavi in jo aktivno rešuje. Prav tako program nima možnosti prikaza teleteksta. Sicer je uporaba programa preprosta, prav tako pa so preproste tudi nastavitve.


VLC
VLC je odprtokodni predvajalnik multimedijskih datotek, ki poleg predvajanja različnih formatov datotek omogoča tudi oddajanje preko omrežja (ang.streaming) ter snemanje na disk. Podpira številne kodeke (tudi HD codeke, vključno z Blu-Ray, Real Video 3.0 in 4.0) ter številne datotečne formate, na voljo pa je za okolja Linux, Windows, Mac OS X, BeOS, Syllable, BSD, MorphOS, Solaris in Zaurus. Zagnati ga je mogoče tudi iz USB ključka (kot mobilno aplikacijo). Podpira tudi digitalno TV.


Uporaba Digitalne TV je v programu VLC enostavna. Program zaženemo izProgrami -Zvok in slika -VLC (namestimo ga s pomočjo programskega paketa vlc) in v meniju Odpri - Odpri datoteko, odpremo nastavitveno datoteko s seznami kanalov za digitalno TV. Kanali se dodajo na Seznam predvajanja, odpre pa se tudi okno, kjer lahko gledamo TV.

VLC omogoča shranjevanje na disk in pretakanje (ang.streaming), omogoča pa tudi prikaz teleteksta. Vključimo ga z desnim klikom na predvajalno okno - odpre se meni, kjer izberemoSlika -Sled podnapisov -Teletekst.

Kaffeine
Kaffeine je zmogljiv multimedijski predvajalnik za namizno okolje KDE. Namestimo ga s pomočjo programskega paketa kaffeine, po namestitvi pa ga najdemo v meniju Programi -Zvok in slika -Kaffeine. Program takoj po zagonu zazna prisotno DVB napravo.


S klikom na Digital TV se odpre okno, ki omogoča predvajanje digitalne TV. Vendar pa je v program najprej potrebno uvoziti seznam TV kanalov. To lahko storimo s pomočjo zgoraj omenjene nastavitvene datoteke, ali pa preko menija DVB -Channels zaženemo iskanje kanalov.


Najdene kanale je nato potrebno označiti in jih nato s pritiskom na gumb Add selected prenesti na interni seznam kanalov. Program omogoča snemanje na disk, oddajanje preko interneta, prepozna pa tudi elektronski programski vodič. Teleteksta zaenkrat ne podpira.

Totem
Totem je privzeti multimedijski predvajalnik za Gnome namizno okolje. Program žal ni preveč zmogljiv in to je mogoče videti tudi pri uporabi digitalne TV. Digitalna TV sicer deluje, vendar v primerjavi z ostalimi programi precej počasi.

Programu je najprej potrebno nastaviti seznam TV kanalov, kar storimo tako, da nastavitveno datoteko s seznamom TV kanalov prekopiramo v podimenik .gstreamer-0.10 (v domačem imeniku posameznega uporabnika, ki naj bi gledal digitalno TV) in datoteko preimenujemo v dvb-channels.conf.

Program nato zaženemo iz menija Programi -Zvok in slika -Predvajalnik posnetkov. V meniju Film nato izberemo Gledanje na DVB prilagodilnik 0.


Program kaj drugega kot prikazovanje TV pravzaprav ne omogoča, pa še to je izredno počasno in polno zatikanja, zato je za resno delo praktično neuporaben.

Sklep
Digitalna TV, ki v bližnji prihodnosti prihaja v Slovenijo, se torej z Linuxom odlično razume. Podprte je kar nekaj strojne opreme in z malo pozornosti pri nakupu bomo gotovo našli ustrezno. Prav tako je na voljo dovolj programske opreme za predvajanje in celo snemanje in internetno oddajanje digitalne TV. Večina preizkušenih programov se obnese dobro, najbolj zmogljiv pa je verjetno Kaffeine. Tudi VLC in Me TV za njim ne zaostajata dosti, je pa Me TV izredno enostaven za uporabo in bo verjetno zadostoval za večino običajnih uporabnikov.

Kakorkoli že, vsi programi so, po tradiciji Linuxa, brezplačni. Izbira je torej stvar izključno potreb posameznika in osebnih preferenc.

Pri testiranju digitalne TV pod Linuxom ni bila poškodovana, uničena ali mučena nobena programska koda ali strojna oprema. Vse opisane postopke uporabljate izključno na lastno odgovornost. Pred uporabo se posvetujte s svojim lokalnim Linux gurujem.
CRT proti LCD (1. del)

CRT proti LCD (1. del)

Uporaba elektronskih naprav za prikazovanje slike, ki temeljijo na LCD ali CRT tehniki, kamor štejemo med drugim računalniške in TV zaslone, digitalne prikazovalnike na mobitelih ter urah, je postala v zadnjem času del našega vsakdana. Še več, brez njih si življenja ...

Preberi cel članek »

Audigy 2

Audigy 2

Tako, zopet je prišla na vrsto zvočna kartica. Tokrat je to velikokrat opevani naslednik Creativovega Sound Blaster Audigyja, ki je prinesel pravo malo revolucijo na področje računalniškega zvoka. Ponašal se je z novimi in izboljšanimi funkcijami ter lastnostmi, a ...

Preberi cel članek »

Krajevni TV program

Krajevni TV program

V kraju, kjer živim, imamo tudi lokalno kabelsko TV omrežje in že vse od začetkov delovanja omrežja pred več kot desetimi leti se je bolj ali manj glasno razmišljajo o lokalnem TV programu. Ker bi v našem primeru oddajali signal preko kabelskega omrežja, ne ...

Preberi cel članek »

Sodobna elektronika 2003

Sodobna elektronika 2003

Sodobna elektronika se je odvijala od 7. do 10. oktobra, torej od torka do petka. Ker mi šola nekako ni dopuščala obiska sejma prej, sem odpeketal na Gospodarsko razstavišče v petek dopoldan. Ker je parkiranje v Ljubljani drag problem sem se odločil za avtobus. A glej, na ...

Preberi cel članek »

Gstreamer -- švicarski nož za mešetarjenje z videom

Gstreamer -- švicarski nož za mešetarjenje z videom

Vsakdo si je že kdaj zaželel posneti kakšno malenkost s svojo spletno kamero in potem to stvar objaviti nekje v spletu. Marsikdo si je zaželel tudi predvajanja v živo. Spletna kamera, splet in subjekt pred kamero so tri poglavitne sestavine, ki jih potrebujemo za takšen projekt. Manjka še ena malenkost ...

Preberi cel članek »