» »

Mozilla 1.4

Čeprav se dinozavra Tyrannosaurus rex in Stegosaurus stenops, katerih mešani genotip je logotip projekta Mozilla.org, nista prehranjevala z muhami, glede na to, da je bil prvi najbrž mrhovinar, drugi pa nasploh rastlinojed, lahko rečemo, da je Mozilla (Tyrannosaurus stenops? Stegosaurus rex?) ubijalec programske opreme, okužene s številnimi hrošči ... Vsaj glede kakovosti in ponujenih možnosti, če že ne po razširjenosti.

Zadnji junijski dan tega leta je organizacija Mozilla.org (danes The Mozilla Foundation) izdala težko pričakovano različico 1.4, ki je prava posebnost. Ne le zato, ker je zadnja v projektu SeaMonkey, ki predstavlja Mozillo kot programsko zbirko, niti le zato ne, ker je najhitrejša, najbolj funkcionalna in sploh najboljša Mozilla do zdaj, pač pa predvsem zato, ker je izjemno stabilna, ter tako zamenjuje vejo 1.0 kot priporočeno vejo za nekoliko bojazljivejše uporabnike. Na različici 1.4 temelji tudi novi in najbrž zadnji Netscape, 7.1, ki je presenetljivo izšel istega dne kot Mozilla 1.4.

Torej, zdaj je idealna priložnost za preklop na najboljši brskalnik doslej. A tudi če vam stabilnost ne pomeni veliko, berite naprej. V nadaljevanju članka bo govora o različnih prednostih, ki vam jih ponuja Mozilla.


Novosti v Mozilli 1.4

Preden začnem s funkcijami, ki jih marsikdo že pozna, naj opišem nekaj novosti v Mozilli 1.4 v primerjavi z 1.3.


Kako doseči, kar želite v Navigatorju


Zavihki

Zavihki so postali zelo priljubljeni, saj je precej enostavneje brskati v enem oknu brskalnika, kot pa se znajti v veliki količini odprtih oken ... Preden se odločite odpirati vse povezave v novih zavihkih, ne pa v svojih oknih, je najbolje, da si ogledate, kako izgledajo. Za to pritisnite Ctrl + T. Odpre se nov zavihek. V njem lahko brskate kot navadno. Povezavo odprete v novem zavihku tako, da nanjo kliknete z desno tipko, nato pa izberete Odpri povezavo v novem zavihku.

Če želite, lahko celotno skupino zavihkov shranite med svoje zaznamke ali jo določite celo za domačo stran, tako da lahko z enim klikom odprete vse vaše priljubljene strani. To storite prek menija Zaznamki (Alt + Z) -> Shrani to skupino zavihkov. Domačo stran pa nastavite prek menija Urejanje (Alt + E) -> Osebne nastavitve. S seznama na levi izberite Navigator, nato pa v skupini Domača stran Uporabi trenutno skupino.

So vam zavihki všeč? Potem lahko odpirate nove zavihke namesto novih oken, ko, denimo, kliknete na povezavo s srednjim miškinim gumbom. To storite tako, da v osebnih nastavitvah izberete pod skupino Navigator kategorijo Brskanje z zavihki, nato pa se odločite med ponujenimi možnostmi.


Varovanje pred oglasi (Nezahtevana okna in slike)

Mozilla ima vgrajene funkcije, ki ščitijo uporabnika pred nadležnimi oglasi in podobnimi grdobijami, ki se jih poslužujejo razne spletne strani v obupni želji po dobičku. Vklop je izjemno enostaven, saj vas Mozilla ob prvi priložnosti, ko se pojavi takšno okno, povpraša, kaj narediti. Tedaj kliknite na gumb Da -- ali pa, seveda, odprite Osebne nastavitve -> Zasebnost in varnost -> Nezahtevana okna. Poskrbite, da bo pred besedilom Prepovej nezahtevana okna kljukica. Če ste na vprašanje ob prvem takšnem oknu odgovorili z Da, bo ta možnost pravilno vključena.

Če želite preprečiti še nekaj grdih navad nekaterih spletnih strani, ki spreminjajo velikost vaših oken in podobno, lahko v osebnih nastavitvah izberete še kategorijo Skripte in dodatki, ki se nahaja v večji skupini Dodatno. Priporočam vam, da onemogočite (odstranite kljukico) pred prvimi štirimi možnostmi. Če smo že tukaj -- seveda tudi ni pametno, da dovolite JavaScript v Pošti in novičarskih skupinah, zato priporočam, da izklopite tudi to možnost.

Druga zvijača, ki bo odstranila levji delež oglaševanja s tako imenovanimi oglasnimi pasicami (advertising banners), je, da dovolite nalaganje slik samo z izvirnega strežnika, s katerega dobivate stran. Osebne nastavitve -> Zasebnost in varnost -> Slike. S tem boste preprečili nalaganje slik z drugih domen, tako da boste še dodatno pospešili nalaganje strani. Žal nekatere strani uporabljajo posebno domeno za vse slike, tako da bo s tem prizadet videz le-teh. Odločiti se torej morate med slabim videzom omenjenih strani in med oglasi na večini strani. Vendar je proti pretirano nadležnim animiranim oglasom na voljo še ena zaščita -- na isti strani v nastavitvah lahko določite, če sploh želite videti animacije, ali kolikokrat naj se odvijejo.


Iskanje besedila in povezav med tipkanjem

"Find As You Type" je izjemno koristna funkcija, ki je povrh vsega še izjemno enostavna za uporabo. Vse, kar morate storiti, je, da začnete pisati besdilo, ko je spletna stran, ki jo gledate, aktivna, in brskalnik bo našel povezavo, ki vsebuje vnešene znake v tem vrstnem redu. Za boljši nadzor nad iskanjem imate na voljo naslednje posebne znake in kombinacije znakov, ki določajo obnašanje iskalnika.

Posebej je to iskanje koristno, če morate z dolgega seznama izbrati eno možnost, ki jo že veste (na primer "Slovenija" s seznama držav). Izberite seznam s tipko Tab, in vpišite besedo, ki vam je tako ni potrebno iskati "ročno".


Shranjevanje obrazcev in gesel

Mozilla lahko shrani vaše osebne podatke, tako da vam jih ne bo potrebno vsakokrat vpisovati, ko se boste želeli registrirati na kakšni spletni strani. Podatke morate, seveda, najprej vnesti. To lahko storite na dva načina. Prvi je neposreden vnos vseh podatkov, ki jih lahko Mozilla vnaša v obrazce. To storite tako, da odprete meni Orodja -> Upravitelj obrazcev -> Uredi informacije o obrazcu, nato pa v prikazano okno vnesite vaše osebne informacije. Druga možnost je, da potem, ko na eni spletni strani izpolnete vse, kar je zahtevano, uporabite shranjevalni mehanizem: Orodja -> Upravitelj obrazcev -> Shrani informacije o obrazcu. Naslednjič, ko bi morali izpolniti tovrsten obrazec, se z istega menija poslužite ukaza Izpolni obrazec. Tedaj lahko nastavite tudi samodejno izpolnjevanje obrazcev, če to želite.

Ko v obrazec ali avtentikacijsko okno vnesete geslo, vas Mozilla vpraša, če ga želite shraniti. Če se odločite za, vam prikaže tudi opozorilo o varnosti in zasebnosti. Če ste se odločili za nastavitev glavnega gesla, to storite tako, da odprete Osebne nastavitve -> Zasebnost in varnost -> Glavna gesla -> Spremeni geslo ... Po tem boste morali, glede na vašo odločitev, najmanj enkrat na sejo programa vnesti vaše glavno geslo, da vam bodo shranjeni podatki na voljo.

V kolikor želite podatke tudi šifrirati na disku, to storite ravno tako v osebnih nastavitvah, vendar izberite Zasebnost in varnost -> Gesla -> Pri shranjevanju zaupnih podatkov uporabi šifriranje. Za to varnostno funkcijo morate nastaviti glavno geslo.


Sprehod po Pošti in novičarskih skupinah


Pošiljanje e-pošte v formatu text/plain

Če se ne želite ukvarjati s formatiranjem HTML pri pisanju vaših sporočil, lahko izklopite vmesnik za HTML in pošiljate vaša sporočila le v besedilni obliki. Zakaj je to dobro? Najprej, vaša sporočila bodo precej manjša. Nadalje, nekateri odjemalci pošte ne znajo sprejemati sporočil HTML, zato bo njihovim uporabnikom s tem prihranjeno mnogo muk. Nasploh pa je nesmiselno pošiljati HTML, če ni potrebe po tem. V obliko zapisa text/plain preidete, če v aktivnem računu v Pošti in novičarskih skupinah odprete meni Urejanje -> Nastavitve računa za Pošto in novičarske skupine -> Sestavljaj sporočila v HTML obliki zapisa. Slednja možnost naj bo izklopljena.


Nadzor odpadne pošte

Nadzor odpadne pošte samodejno prepoznava nezaželeno pošto (spam, unsolicited commerical email), zato lahko skoraj zamenja filtre, ki jih bomo podrobneje spoznali v kratkem. Deluje po načelu verjetnostne teorije Thomasa Bayesa (1702-1761) (zato tedaj "Bayesian spam recognition"). To pa pomeni, da morate program najprej naučiti, katera e-pošta je dobra in katera slaba, preden bo analiza učinkovita, čeprav seveda nekaj malega Mozilla že ve ob namestitvi. Kako torej to storiti? Preprosto -- vselej, ko prejmete neželeno sporočilo, ga v Mozilli označite kot odpadno tako, da kliknete na gumb Odpadno v orodni vrstici, ali pa kliknete na pikico v vrsti sporočila v stolpcu, označenim z ikono koša za smeti, tako da se ta pikica spremeni v taisto ikono. Seveda pa velja tudi obratno! Če Mozilla po pomoti označi neko sporočilo za odpadno, označite to sporočilo za neodpadno. Postopek je enak, le da se mora koš za smeti v vrstici s sporočilom spremeniti v pikico.

Najbolje je, da Mozilli podate naenkrat veliko sporočil, ki so tako dobra kot slaba. Vsa sporočila najprej označite za odpadna, potem pa 'dobra' označite za neodpadna (tako si program zapomni tudi obliko dobrih sporočil), 'slaba' pa pustite označena kot odpadna. Vendar pa ikonica ob sporočilu, ki ga tako in tako lahko precej hitro prepoznate, le malo pomeni. Zato je najbolje, da se odločite, kako ravnati z odpadnimi sporočili, če vidite, da jih Mozilla pravilno prepoznava. To storite tako, da odprete meni Orodja -> Nadzor odpadne pošte ..., seveda v programu za pošto. Nato izberite željene možnosti (brisanje sporočil, premikanje v poseben imenik ipd.). Tu imate na voljo tudi zapisnik delovanja nadzora, ki vam pove, katera sporočila so bila označena kot odpadna. Če želite zagnati nadzor odpadne pošte v imeniku nad že prej prispelimi sporočili, lahko to storite prek menija Orodja -> Poženi nadzor za odpadno pošto na imeniku. V istem meniju lahko izberete tudi možnost odstranitve odpadnih sporočil iz danega imenika.
Summa summarum: Nadzor odpadne pošte vas lahko zelo hitro reši slabe volje zaradi nezaželenih sporočil, vendar pa ga morate najprej naučiti, da deluje tako, kot želite.


Filtri

Filtri so pravila, ki določajo, kaj se naj zgodi z določenim prihajajočim sporočilom. Nadzor odpadne pošte je v bistvu skoraj filter, le da se samodejno uči pogojev, ki sprožijo postopek. Pri filtrih pa to naredite sami. V poštnem programu odprite meni Orodja -> Filtri sporočil ..., in odpre se novo okno. Za nov filter kliknite na gumb Novo ..., potem pa določite kriterije. To storite tako, da s prvega menija izberete polje v glavi sporočila, katerega želite preverjati (Zadeva, Pošiljatelj ipd.), lahko pa ustvarite tudi novo možnost, če željene ni na seznamu (na primer Reply-To ali User-Agent). Nato izberite še vrsto primerjave in vnesite vrednosti, ki jih naj Mozilla preverja. Če želite več pogojev, kliknite gumb Več, če manj, Manj.

Sedaj izberite še dejanje, ki naj se izvede v primeru, da prihajajoče sporočilo ustreza danim pogojem, nato pa kliknite gumb V redu. Filter, lahko tudi več, lahko poženete neposredno tu z gumbom Poženi sedaj, lahko pa tudi v danem imeniku z izbiro možnosti Poženi filtre na imeniku z menija Orodja. Seveda pa se filtri samodejno izvršijo za vsako prihajajoče sporočilo. V čem je smisel filtrov? Morda želite imeti lasten imenik za sporočila svojih prijateljev, združevati sporočila posameznega službenega projekta v svoj imenik, samodejno brisati sporočila, ki jih ne marate, ali pa jih uporabiti za drugačno označevanje. V kratkem, filtri so močan sistem razvrščanja sporočil.

Razširitve, dodatki in teme

Mozilla je programska oprema, ki ji lahko dodajate drugo programje. Tako gledano je skoraj lastna platforma! Obstajata dve vrsti dodatnih programov: razširitve, ki Mozilli prinašajo dodatno funkcionalnost (extensions); in dodatki, ki omogočajo podporo dodatnih tipov datotek MIME (slednjim se reče tudi vtiči ali vstavki, oziroma plug-ins).


Razširitve

Večino razširitev za Mozillo najdete na spletni strani mozdev.org. Kaj vam pravzaprav konkretno ponujajo? To je lahko raznovrstno programje, od programa, ki prepozna miškine poteze (Mouse Gestures, Optimoz), črkovalnika (Spellchecker), koledarja (Calendar), do iger (Games). In kako jih namestite? Preprosto. Običajno ponujajo spletno namestitev v obliki datotek XPI (Cross Platfrom Install), v kateri so na voljo tudi jezikovni paketi. Mozilla upošteva ukaze znotraj te datoteke, da namesti razširitev v vašo namestitev Mozille.

Za primer nameščanja razširitev si oglejmo črkovalnik, Spellchecker. Mozillo zaženite kot uporabnik, ki ima pravice pisanja v imenik, kjer je nameščena Mozilla (ta korak ni vselej potreben, če lahko razširitev poganjate neposredno iz vašega profila). Nato odprite spletno stran z namestitvijo http://spellchecker.mozdev.org/installa... (najbolje je, da to stran odprete v novem oknu ali zavihku), nato kliknite na ustrezno povezavo Install v področju za Mozillo 1.4, glede na vaš operacijski sistem. Pojavi se opozorilno okno, kjer kliknite gumb Namesti. Po kliku se razširitev namesti. Ponovno zaženite Mozillo kot isti uporabnik, da se namestitev zaključi. To je posebna zahteva projekta Spellchecker, saj postopek običajno ni potreben.

Da bo črkovalnik uporaben tudi za slovenska besedila, si lahko namestite še slovenski slovar s strani http://www.mozcafe.com/download/. Ta stran je nekoliko drugačna od večine strani na mozdev.org, vendar ne pretirano. Tu izberite slovenski jezik (Slovenian), lahko pa še katerega izmed drugih. Vendar pa NE izberite binarne namestitve (Base Binary), saj ste to že naredili v prejšnjem koraku. Zatem kliknite gumb Download in sledite postopku namestitve razširitev, kot že prej opisano. To je to. Sedaj lahko v Pošti in novičarskih skupinah ter v Composerju besedila pregledujete s črkovalnikom.


Dodatki

Dodatki so raznovrstni, vendar manj specifični Mozilli. Njihova namestitev je skoraj vedno zunanja, tako da ni nekega postopka, ki bi se ga lahko držali. Vendar pa vam projekt plugindoc na spletni strani mozdev.org pomaga pri tem. Navodila so na voljo za Linux x86, MacOS X, OS/2 Warp, Sparc Solaris in Windows.


Teme

Mozilla je program mnogih videzov. Imenujemo jih teme -- in gotovo ste videli najmanj dve temi. To sta Modern in Classic, ki sta del vsake namestitve Mozille in Netscapea. Na voljo pa je še ničkoliko tem, spet na voljo na spletni strani mozdev.org. S seznama na desni preprosto izberite željeno temo, nato pa uporabite povezavo z namestitvijo (Install It!), ki deluje podobno kot namestitev razširitev. Temo nato izberete v osebnih nastavitvah (Izgled -> Teme), ali pa prek menija Pogled -> Uporabi temo ... Brskalnik po zamenjavi teme ponovno zaženite.


Zaključek

Mozilla je, kot pravijo (več o tem na spletni strani mozilla.org), najboljši brskalnik današnjega dne. S tem zelo kratkim člankom ste, upam, odkrili nekaj pomembnih funkcij, ki vam jih ponuja Mozilla. Danes je to najboljša zbirka internetnih programov, zato jo, če je še niste, le poskusite, kajti gotovo vam bo veliki rdeči dinozaver bolj všeč kot neoseben modri e.

Uvod v Linux

Uvod v Linux

Več dejavnikov je vplivalo na nastanek kratkega pregleda osnov Linuxa, ki ste ga pravkar položili pred oči, zato bi težko jedrnato povedal, zakaj sem se odločil, da ga napišem, je pa res, da so glavni razlogi za njegovo rojstvo samo trije, in sicer čedalje pogostejše ...

Preberi cel članek »

Vodič po Slo-Techu

Vodič po Slo-Techu

Slo-Tech, stran, katero trenutno berete, v nasprotju z drugimi večjimi slovenskimi računalniškimi spletišči, urejamo med našim prostim časom in s svojo dobro voljo. Za svoje delo nismo plačani, a nam še vedno uspe redno obnavljati tako vsebine kot programskega ...

Preberi cel članek »

Prilagoditev Windows XP

Prilagoditev Windows XP

Windows XP so na prodajnih policah že precej časa, tako da so si v tem času utrli pot na marsikateri računalnik. Windows XP so - kot večina Microsoftovih sistemov - ogromni, saj vsebujejo na tone takšnih in drugačnih zmožnosti, ki jih morda ne boste nikoli potrebovali. ...

Preberi cel članek »

Osnove Googla

Osnove Googla

Po tem, ko smo na forumu že stopetdesetič slišali isto vprašanje v slogu "Kje bi pobral gonilnike," "Na katerem naslovu se nahaja domača stran podjetja Intel," "Kje najti sliko mojega psička" in v takem stilu naprej, je bilo jasno zahtevano, da Slo-Tech nujno potrebuje članek, ...

Preberi cel članek »

Intervju: Gary Kovacs

Intervju: Gary Kovacs

(english version) Slo-tech: Se lahko prosim predstavite? Gary Kovacs: Ja. Sem Gary Kovacs, izvršni direktor Mozille. [st.slika 48180] Slo-tech: Kako se počutite po teh dveh mesecih kot izvršni direktor? Gary Kovacs: Pravzaprav sem direktor tri tedne in pol in počutim se odlično. Tako je, kot sem si predstavljal, ...

Preberi cel članek »