Japonci poleteli z rentgenskim teleskopom in misijo na Luno

JAXA - V sredo zjutraj je japonska vesoljska agencija JAXA uspešno izvedla eno svojih najpomembnejših izstrelitev v zadnjem času, ki je v vesolje ponesla rentgenski teleskop XRISM in lunarno odpravo SLIM.

Po nedavnih indijski in ruski odpravi na Mesec smo naposled dočakali še japonsko. Ta bi morala v vesolje poleteti že 27. avgusta, a so jo bili prisiljeni prestaviti spričo premočnih vetrov. Raketa H-2A je tako z izstrelišča Tanegashima poletela v sredo zgodaj zjutraj po našem času, slabih dvajset minut do dveh. V tovornem delu sta bili v bistvu dve napravi, saj je raketa poleg lunarnega pristajalnika SLIM (Smart Lander for Investigating Moon) v vesolje ponesla tudi rentgenski teleskop XRISM (X-Ray Imaging and Spectroscopy Mission). Ta je že v svoji delovni orbiti, medtem ko lunarno plovilo čaka štirimesečno potovanje, saj bo za utirjenje v Mesečevo krožnico uporabilo gravitacijski katapult, s čimer so snovalci zmanjšali potrebno količino goriva pri projektu.



SLIM ima nadimek Moon Sniper, ker želijo z njim močno povečati natančnost pristajanja in zadeti predvideno točko z natančnostjo okrog 100 metrov. Običajno se namreč takšna toleranca meri v kilometrih, tokrat pa si bo pristajalnik pomagal tako z natančnejšimi podatki o terenu, ki jih je dostavila japonska sonda SELENE, kakor z lastnimi natančnimi senzorji in 14 motorji. 200-kilogramska naprava nosi kopico kamer in tudi dve majhni eksperimentalni vozilci, s katerima bo pregledovala okolico kraterja Shioli, življenjska doba pa bo trajala zgolj do nastopa prve lunine noči. Z Japonci bomo pesti stiskali februarja prihodnje leto, morebiten uspeh pa bi pomenil tudi pomembne nauke za predvideno skupno lunarno misijo Japoncev in Indijcev, LUPEX (Lunar Polar Exploration Mission), ki naj bi jo izvedli proti koncu desetletja.

2300-kilogramski in 8 metrov dolgi teleskop XRISM je po drugi strani plod sodelovanja Jaxe z Naso in Eso. Američani v Goddard Space Flight Centru so namreč prispevali enega od dveh ključnih instrumentov, rentgenski spektrometer visoke natančnosti, ki je hlajen s tekočim helijem; drugo tipalo je rentgenska kamera. Za razliko od denimo Chandre ima XRISM razmeroma majhno prostorsko ločljivost, toda visoko spektralno ločljivost. Zato ga bodo usmerjali proti najbolj vročim predelom vesolja, kot so akrecijski diski supermasivnih črnih lukenj ali veliki oblaki razbeljene plazme, ki obdajajo galaksije. Japonci pa predvsem upajo, da jim bo pomagal pozabiti na neslavni propad podobnega observatorija Hitomi, ki ga je leta 2016 mesec dni po vzletu doletela katastrofalna okvara.