Novice » Ostala programska oprema » IBM bi staro kodo v COBOL-u v Javo prevajal z umetno inteligenco
karafeka ::
https://techchannel.com/Enterprise/03/2...
Some of the largest business systems that run COBOL include:
Healthcare: 60 million patients
Banking: 95% ATM transactions
Travel: 96% of the bookings
Social security: 60 million lines of code
Point of sale: 80% of all transactions daily
IRS: 50 million lines of code
Zakaj pri bančnih avtomatih rabiš Cobol? Tam niti na 2 decimalki ne moreš dvignit.
Ampak od zgoraj naštetega so še druge branže, ki ga uporabljajo.
Some of the largest business systems that run COBOL include:
Healthcare: 60 million patients
Banking: 95% ATM transactions
Travel: 96% of the bookings
Social security: 60 million lines of code
Point of sale: 80% of all transactions daily
IRS: 50 million lines of code
Zakaj pri bančnih avtomatih rabiš Cobol? Tam niti na 2 decimalki ne moreš dvignit.
Ampak od zgoraj naštetega so še druge branže, ki ga uporabljajo.
Maxlos ::
Znesek potreben za AI , ki bi uspešno prevedel v javo, je verjento minimalen oziroma drobiž s tem koliko bi IBM naslednjih 40let služil. Pri tem mislim znesek tudi že le ta presega 500miljonov$ ker priliv trga na račun licenciranja in razvoja, je ogomen...
Barking up the wrong tree
BigWhale ::
Na fakin dve decimalki banke laufajo. Pri kreditih pa dvanajsta decimalka pri obroku ne pomeni prav nič. Pa če je to bilijon.
Ne, ne laufajo. Tudi Furs ne laufa na 'dve decimalki'. Za marsikatero stvar se uporablja vecja natancnost. Hkrati imas pa se en kup drugih problemov s katerimi se moras ukvarjati. Na primer, da pride na racun X 1000 EUR. In zdaj moras pa ta znesek razdeliti na tri konte in sicer tako, da na vsak konto pride 1/3 zneska. Na koncu leta imas pa obdelavo, ki sesteje skupne vrednosti na vseh treh kontih in se morajo ujemati s skupno vrednostjo na zacetnem racunu.
Zakaj pri bančnih avtomatih rabiš Cobol? Tam niti na 2 decimalki ne moreš dvignit.
Ampak od zgoraj naštetega so še druge branže, ki ga uporabljajo.
Saj Cobol ne rabi laufati na ATMih. Cobol laufa na sistemu s katerim avtomat komunicira, al kako?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
WizzardOfOZ ::
WizzardOfOZ je izjavil:
Potem pa pokaži firmo, ki navadnega programerja več plača kot 100 dolarjev neto na uro.
Migracij mission critical sistemov ne delajo 'navadni' programerji.
Od kdaj ne?
Zakaj pri bančnih avtomatih rabiš Cobol? Tam niti na 2 decimalki ne moreš dvignit.
Ampak od zgoraj naštetega so še druge branže, ki ga uporabljajo.
Saj Cobol ne rabi laufati na ATMih. Cobol laufa na sistemu s katerim avtomat komunicira, al kako?
Jap, CICS.
What is CICS (Customer Information Control System)? CICS (Customer Information Control System) is middleware that sits between the z/OS IBM mainframe operating system and business applications. As an online transaction processing (OLTP) system, it is used to build customer transaction application programs.
As an application server, CICS hosts applications that are written in COBOL...
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
WizzardOfOZ ::
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
prozac ::
delam v bankah ze 10+ let in tale cobol ni problem bancnistva, amapk vseh, ki so "obticali" na cobol aplikacijah
ce bi bil glavni problem zaokrozevanje, sem preprican da bi naredili enkratni dogodek (odpis) za izravnavo stanja in bi sli dalje. koga pa brigajo centi oz. cca. 100000€ ce vzames cel portfelj. to je se zmer drobiz.
vsaka se tako majhna aplikacija hitro rata zelo kompleksna zaradi integracij z vsemi ostalimi zadevami v organizaciji
dokler je app stabiln in dela kar mora, se ga pusti na miru, sploh ce aplikacija ni generator profita.
pri zamenjavi je pa zmeraj isti problem: resursi, prioritete, znanje, robni primeri, testiranje.......
zato velja kot so ze pred mano pisali
dont fix what aint broken oz. feed the monkey
ce bi bil glavni problem zaokrozevanje, sem preprican da bi naredili enkratni dogodek (odpis) za izravnavo stanja in bi sli dalje. koga pa brigajo centi oz. cca. 100000€ ce vzames cel portfelj. to je se zmer drobiz.
vsaka se tako majhna aplikacija hitro rata zelo kompleksna zaradi integracij z vsemi ostalimi zadevami v organizaciji
dokler je app stabiln in dela kar mora, se ga pusti na miru, sploh ce aplikacija ni generator profita.
pri zamenjavi je pa zmeraj isti problem: resursi, prioritete, znanje, robni primeri, testiranje.......
zato velja kot so ze pred mano pisali
dont fix what aint broken oz. feed the monkey
no comment ::
Na primer, da pride na racun X 1000 EUR. In zdaj moras pa ta znesek razdeliti na tri konte in sicer tako, da na vsak konto pride 1/3 zneska. Na koncu leta imas pa obdelavo, ki sesteje skupne vrednosti na vseh treh kontih in se morajo ujemati s skupno vrednostjo na zacetnem racunu.
A znaš dati en realen primer? Ker tole so znali pokontirati že pred 500 leti.
BigWhale ::
Saj sem dal realen primer. Na racun X pride 1000 EUR, ti jih mors pa po 1/3 razdelit na tri druge podracune. In na koncu leta mora vse stimat. Kdaj tocno so to znali narest ne vem, samo stvar ni povsem trivialna in ce je ne implementiras prav, imas na koncu leta probleme.
win64 ::
Saj sem dal realen primer. Na racun X pride 1000 EUR, ti jih mors pa po 1/3 razdelit na tri druge podracune. In na koncu leta mora vse stimat. Kdaj tocno so to znali narest ne vem, samo stvar ni povsem trivialna in ce je ne implementiras prav, imas na koncu leta probleme.
To se dela tako, da na dva konta daš 333,33 na enega pa 333,34. ni druge.
prozac ::
zato imas konto parskih izravnav
je pa res, da mora nekdo malo razmislit kako postavit celotni koncept
ampak to verjetno ni glavni razlog, da cobol ostaja v organizaciji
je pa res, da mora nekdo malo razmislit kako postavit celotni koncept
ampak to verjetno ni glavni razlog, da cobol ostaja v organizaciji
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: prozac ()
BigWhale ::
Ne, Cobol ostaja zato, ker laufa mission critical sisteme, ki podpirajo fuckload nekih ostalih sistemov, in jih zaradi tega ni popolnoma trivialno na novo zdizajnirat in zamenjat. To je nekaj kar moras planirat leta vnaprej in nekaj v kaj moras vrzt ne tako majhne kolicine denarja. Zato se tega vsi izogibajo. Na koncu te menjava potem stane precej vec na dolgi rok.
prozac ::
@bigWhale s tem se pa cist strinjam. zato mi ni jasno zakaj se v zvezi s cobolom zmeraj omenja zaokrozevanje, ki je bolj minorna tezava
Utk ::
Če ne bo neke večje katastrofe, ki bi sesula ta cel sistem in bi itak treba naredit na novo, bo najbrž približno enak še 50 let?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Utk ()
Okapi ::
Eno vprašanje nepoznavalca (ki pa se je Cobol učil pred 40+ leti )- zakaj je treba program "prepisovati" iz Cobola, zakaj ne raje kar čisto na novo napisati?
BigWhale ::
MrStein ::
Eno vprašanje nepoznavalca (ki pa se je Cobol učil pred 40+ leti )- zakaj je treba program "prepisovati" iz Cobola, zakaj ne raje kar čisto na novo napisati?
Koda je specifikacija.
Ali pa pričakujejo, da bo AI ceneje "prepisal", kot pa bi ekipa programerjev implementirala čisto na novo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
Invictus ::
V svetu računalnipštva je cel kup fucked up projektov, ko so se hoteli znebiti mainframov in Cobola.
Nerklateri lastniki firm, ki so to poskušali, so pa celo propadli, ker so bili projekti vezani na njihovo premoženje za penale.
Potem je pa poleg mainframov tukaj še AS/400 z RPG jezikom. Tudi tega ni malo . Npr. cela Unicredit banka...
Nerklateri lastniki firm, ki so to poskušali, so pa celo propadli, ker so bili projekti vezani na njihovo premoženje za penale.
Potem je pa poleg mainframov tukaj še AS/400 z RPG jezikom. Tudi tega ni malo . Npr. cela Unicredit banka...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
no comment ::
in ce je ne implementiras prav, imas na koncu leta probleme.
To pa vsekakor. Zato ne zaupat implementacije nekemu bizgecu, ki misli, da je pravilna rešitev tvoje naloge deljenje in množenje floatov ad nauseum v upanju, da boš nekako že prevaral fiziko. Mimogrede, rešitev ve vsaka knjigovodkinja s končano srednjo šolo.
Vse bolj se mi dozdeva, da je "magičnost" cobolske kode bolj v tem, da so specifikacije za programerje pisali ljudje, ki so vedeli kaj delajo. Sedaj pa ljudje vedo samo to, da bi radi da dela enako kot prej. Seveda pa je možno tudi, da niso imeli pojma kaj delajo in je Cobol takrat res bil edina stvar, ki je lahko zamaskirala lenobo/neznanje načrtovalcev.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: no comment ()
Zimonem ::
Mariskatere banke in e ekonomije delujejo povsem dobro brez cobola. Si prevajanje je bolj Point v tem da IBM obdrži obstoječe stranke. In jim omogoči čim bolj nežen prehod.
Karamelo ::
@bigWhale s tem se pa cist strinjam. zato mi ni jasno zakaj se v zvezi s cobolom zmeraj omenja zaokrozevanje, ki je bolj minorna tezava
Lej, folk sprasuje ChatGPT za mnenje o tem... :>
heh..si zapel za tole ane..
nekdo na začetku teme je pametoval ves čas da je problem, da se ne gre s cobol-a na nekaj drugega (Java recimo), to da se ne da, ker ima cobol neko magičnost, katere ni znal definirat in je rekel, naj si grem pogledal na net
najhitreje brez nekega truda se pogleda danes na net tako, da se vpraša chatgpt in chatgpt mi sploh ni dal napačnih pojasnil. SEveda nisem niti vsega tu prilimal ampak samo en odgovor od nekaj podvprašanj v globini debate.
Tahko da lahko mirno rečem, da je chatgpt hitro dal zelo dobra pojasnila na moja podvprašanja, katera bi preko googla iskal verjetno celo uro ali več, to pa je bilo v minuti ali dveh in je bilo jasno v nekaj postavkah, kje tičijo glavni problemi.
Lahko ti dam cel pogovor v ta post, sam se mi ne zdi primerno, da boš videl, kako je chatgpt lepo napisal vse, in ne samo o "strogi številčnosti" o kateri sem ga specifično spraševal in samo ta delen odgovor prilimal v to temo.
user1618 ::
Eno vprašanje nepoznavalca (ki pa se je Cobol učil pred 40+ leti )- zakaj je treba program "prepisovati" iz Cobola, zakaj ne raje kar čisto na novo napisati?
Zato, ker se za marsikateri program, funkcijski modul, odsek kode, ali include ne ve, zakaj tam sploh je in čemu je namenjen. ;)
Tako pa narediš konverzijo 1:1 in je rešeno. Ampak Cobol je optimiziran za svoj specifični namen na specifični platformi ...
"If we were supposed to talk more than listen
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain
bbbbbb2015 ::
Tako dobro so plačani, pa nobenega ki bi se bil pripravljen priučit? Does not compute :).
Pomoje je problem v bankah samih. Podobno kot pa pred kratkim, ko se niso strinjali, da bi dali pol milijarde za pomoč ljudem, ki so jih prizadele poplave. Po moje sploh nočejo plačevat te cobol programerje ustrezno in pošteno.
Sicer pa, katere banke pa še uporablajo cobol? Na googlu berem, da je cobol osnova za 43% bančnih transakcij. Se pravi manj kot pol :).
Kombinacija stvari, ne ena sama.
Začetnikov ni, pa če bi bili, bi bili malo plačani. Če je tako, sem rajši junior programer v Javi, kot Junior programer v COBOLU.
Potem pa verjetno moraš znati še ostalo interface z mainframeom, knjižnice, strukturo podatkov.
Poznal sem nekaj mainframeovcev, vsi pravijo, da morajo iti na lokacijo delat. To je tudi bolj tako tako danes.
Kaj pa vem.
bbbbbb2015 ::
no comment je izjavil:
Vse bolj se mi dozdeva, da je "magičnost" cobolske kode bolj v tem, da so specifikacije za programerje pisali ljudje, ki so vedeli kaj delajo. Sedaj pa ljudje vedo samo to, da bi radi da dela enako kot prej. Seveda pa je možno tudi, da niso imeli pojma kaj delajo in je Cobol takrat res bil edina stvar, ki je lahko zamaskirala lenobo/neznanje načrtovalcev.
Poglej, delamo za stranko, ki ima GUI v AngularJS:
https://angularjs.org/
Samo GUI je preko milijon vrstic kode. Seveda bi vsi raje Angular 2, management je na to pomislil že večkrat. Dosti stvari bi se odprlo, če drugo ne, je lažje dobiti specifične razvijalce.
Obstajajo tudi konverterji iz AJS na A2 (ki pa slabo delajo).
Skratka, s tem se dela od leta 2014 - do danes. Dokler bo podpora, se verjetno ne bo šlo dol iz tega, ker dejansko fnkcionalnost je (več ali manj) ista, samo tveganja so in dejansko nihče nima volje narediti migracije.
BigWhale ::
najhitreje brez nekega truda se pogleda danes na net tako, da se vpraša chatgpt in chatgpt mi sploh ni dal napačnih pojasnil. SEveda nisem niti vsega tu prilimal ampak samo en odgovor od nekaj podvprašanj v globini debate.
Tahko da lahko mirno rečem, da je chatgpt hitro dal zelo dobra pojasnila na moja podvprašanja, katera bi preko googla iskal verjetno celo uro ali več, to pa je bilo v minuti ali dveh in je bilo jasno v nekaj postavkah, kje tičijo glavni problemi.
Ce ti ne ves v cem je razlika, kako lahko verjames ChatGPTju in si preprican, da vse kar ti je povedal drzi? :) Meni se enega enostavnega tic-tac-toe problema ni znal resit.
WizzardOfOZ ::
to da moraš na lokaciji delat, če delaš na mainframu je bs. ker ni več fiksnih konzol že vsaj 20 let. emulacija pa dela od koderkoli hočeš.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Okapi ::
Eno vprašanje nepoznavalca (ki pa se je Cobol učil pred 40+ leti )- zakaj je treba program "prepisovati" iz Cobola, zakaj ne raje kar čisto na novo napisati?
Zato, ker se za marsikateri program, funkcijski modul, odsek kode, ali include ne ve, zakaj tam sploh je in čemu je namenjen. ;)
Tako pa narediš konverzijo 1:1 in je rešeno. Ampak Cobol je optimiziran za svoj specifični namen na specifični platformi ...
Ko delaš nov program, te ne zanima, kaj nek stari program dela, ampak kaj mora novi delati. Če ne veš, kaj naj program dela, potem je pa res bolje, da ostaneš na starem, prevedenem ali ne.
Hispartija ::
Celoten razlog zakaj teh stvari niso prepisali v kak drug jezik, celoten claim to fame od Cobola, je da je nemogoce to prepisat brez napak
Da. To je osnovni razlog, zakaj Cobol koda danes še obstaja. Način operacij s plavajočo vejico je nezdružljiv z drugimi jeziki (in deluje odlično, da ne bo pomote). So bili poizkusi, da bi se naredilo php/python/java knjiznice, ki simulirajo način delovanja ampak hudič je v podrobnostih.
Če ni način zaokroževanja identičen, v nulo, potem bankam ne štimajo poslovne knjige, ki so jih zakonodajno zahtevano prisiljeno voditi. Ni šans, da bo rezultat v X jeziku kakorkoli drugačen kot je bil prej v Cobolu. In to se je izkazalo, za tako velik problem, da se bolj splača vzdrževati cobol (zaradi managmenta in njihovih nagrad za letni revenue), kot investirati ogromno denarja in simulirati cobol "v nulo".
Torej kaj je tisti killer feature Cobola ki se ga ne da 1:1 prevest v kak drug OOP jezik? To zaokroževanje in formatiranje je debunkuno, še kaj?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Hispartija ()
Invictus ::
Hispartija je izjavil:
Torej kaj je tisti killer feature Cobola ki se ga ne da 1:1 prevest v kak drug OOP jezik? To zaokroževanje in formatiranje je debunkuno, še kaj?
800 milijard vrstic kode...
In cel kup kritičnih sistemov, ki preprosto delajo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
WizzardOfOZ ::
Hispartija je izjavil:
Torej kaj je tisti killer feature Cobola ki se ga ne da 1:1 prevest v kak drug OOP jezik? To zaokroževanje in formatiranje je debunkuno, še kaj?
Ne vem če je tukaj ravno killer feature cobola, ampak je bolj ko ne celoten mainframe tisti. vse je v istem ramu; baza, povezave, zbildani programi, izvajanje,.... cics - transakcijski server,... Potem so pa tukaj še specifične inštrukcije, ki so bile razvite samo za ta hardware in res doprinesejo pri hitrosti izvajanja.
če pogledaš zgradbo take mašine, je kot bi gledal oblak (recimo azure), samo z manjšimi delayi pri dostopu do podatkov, kot v oblaku.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
Zimonem ::
Ubistvu ne delajo preprosto. Ampak z veliko muke, da se jih drži pri življenju. Ampak dokler dela pač dela, če IBM še podmaže koga v vodstvu it , dela še malo dlje.
TESKAn ::
Eno vprašanje nepoznavalca (ki pa se je Cobol učil pred 40+ leti )- zakaj je treba program "prepisovati" iz Cobola, zakaj ne raje kar čisto na novo napisati?
Zato, ker se za marsikateri program, funkcijski modul, odsek kode, ali include ne ve, zakaj tam sploh je in čemu je namenjen. ;)
Tako pa narediš konverzijo 1:1 in je rešeno. Ampak Cobol je optimiziran za svoj specifični namen na specifični platformi ...
Ko delaš nov program, te ne zanima, kaj nek stari program dela, ampak kaj mora novi delati. Če ne veš, kaj naj program dela, potem je pa res bolje, da ostaneš na starem, prevedenem ali ne.
Vprašaj netscape, kako se to obnese.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
tony1 ::
Netscape (bil je glavni na trgu brskalnikov še nekje tudi po releasu IE 3.0) je menda pokopala ravno izguba večih let razvoja, ki je bila posledica ideje "smo vodilni produkt na trgu, ampak naša špageti koda je sfukana do amena... Dajmo jo prepisati na novo in imeli bomo produkt, da se bo kar bliskalo"...
No, ta prepis je povzročil večletno zamudo in tržni propad produkta, saj ga je konkurenca prehitela. Bolje bi bilo, če bi razvoj delali na stari kodi...
No, ta prepis je povzročil večletno zamudo in tržni propad produkta, saj ga je konkurenca prehitela. Bolje bi bilo, če bi razvoj delali na stari kodi...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: tony1 ()
BigWhale ::
Netscape (bil je glavni na trgu brskalnikov še nekje tudi po releasu IE 3.0) je menda pokopala ravno izguba večih let razvoja, ki je bila posledica ideje "smo vodilni produkt na trgu, ampak naša špageti koda je sfukana do amena... Dajmo jo prepisati na novo in imeli bomo produkt, da se bo kar bliskalo"...
No, ta prepis je povzročil večletno zamudo in tržni propad produkta, saj ga je konkurenca prehitela. Bolje bi bilo, če bi razvoj delali na stari kodi...
Ja, Netscape je solski primer tega kako ti lahko nek tak rewrite, ki je zamisljen s samimi dobrimi nameni in popolnoma upravicen, ubije produkt.
Rewrite-a brez neke mehke tranzicije enostavno ne mores delati.
TESKAn ::
+ da vsi tisti špageti rešujejo buge, za katere nihče ne ve da so sploh možni. Rewrite 'iz nule' pomeni da vržeš stran leta debugiranja.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
TESKAn ::
Povedano še zmeraj velja, špagetavost pride (tudi) od rešenih bugov.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
kunigunda ::
Hispartija je izjavil:
Celoten razlog zakaj teh stvari niso prepisali v kak drug jezik, celoten claim to fame od Cobola, je da je nemogoce to prepisat brez napak
Da. To je osnovni razlog, zakaj Cobol koda danes še obstaja. Način operacij s plavajočo vejico je nezdružljiv z drugimi jeziki (in deluje odlično, da ne bo pomote). So bili poizkusi, da bi se naredilo php/python/java knjiznice, ki simulirajo način delovanja ampak hudič je v podrobnostih.
Če ni način zaokroževanja identičen, v nulo, potem bankam ne štimajo poslovne knjige, ki so jih zakonodajno zahtevano prisiljeno voditi. Ni šans, da bo rezultat v X jeziku kakorkoli drugačen kot je bil prej v Cobolu. In to se je izkazalo, za tako velik problem, da se bolj splača vzdrževati cobol (zaradi managmenta in njihovih nagrad za letni revenue), kot investirati ogromno denarja in simulirati cobol "v nulo".
Torej kaj je tisti killer feature Cobola ki se ga ne da 1:1 prevest v kak drug OOP jezik? To zaokroževanje in formatiranje je debunkuno, še kaj?
Sam sicer nism goto stavkov nikol uporablju, sem pa videl cvetke, ko so imeli vse prepletene in prekrizane pri kodi. Tuki me zanima, kako efektiven bo convert v oop.
WizzardOfOZ ::
cobol XT bo recimo zanimivo predelovat. Nisi smel if stavka v drugem if stavku uporabit (da ni preveč rama porabilo), pa imaš v vsakem if stavku potem go to.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
kunigunda ::
WizzardOfOZ je izjavil:
cobol XT bo recimo zanimivo predelovat. Nisi smel if stavka v drugem if stavku uporabit (da ni preveč rama porabilo), pa imaš v vsakem if stavku potem go to.
Mislm da je vecinoma vax cobol na vax/alphah
Zigerion ::
Sem imel priložnost videt COBOL kodo s polno go to statementi. To je bila v tistih časih praksa. Nam so pa pri C-ju že zelo dolgo nazaj izrecno prepovedovali kakršnekoli hece z go to.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Zlobna nevmesna pripomba starega neprogramerskega prdca . Pa to je ko v basicu prve generacije ...
Lp
jože
Sem imel priložnost videt COBOL kodo s polno go to statementi. To je bila v tistih časih praksa. Nam so pa pri C-ju že zelo dolgo nazaj izrecno prepovedovali kakršnekoli hece z go to.
Zlobna nevmesna pripomba starega neprogramerskega prdca . Pa to je ko v basicu prve generacije ...
Lp
jože
WizzardOfOZ ::
Sem imel priložnost videt COBOL kodo s polno go to statementi. To je bila v tistih časih praksa. Nam so pa pri C-ju že zelo dolgo nazaj izrecno prepovedovali kakršnekoli hece z go to.
Tudi v cobolu se je to prepovedalo, ampak programerji so to uporabljali vseeno.
Edini go to, ki ga uporabljam, je ko zaključim program - go to exit.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
BigWhale ::
Za GOTO obstajajo povsem valid patterni kjer se ga lahko uporablja brez tezav in je zaradi tega koda bolj pregledna in lepsa. Vcasih je lahko tudi hitrejsa.
Anti goto zealoti bi se morali nauciti kako se izobrazi druge, ne pa da se nekaj prepoveduje zavoljo samega prepovedovanja. "Zato k je Djikstra tko reku!"
Anti goto zealoti bi se morali nauciti kako se izobrazi druge, ne pa da se nekaj prepoveduje zavoljo samega prepovedovanja. "Zato k je Djikstra tko reku!"
Zimonem ::
Za GOTO obstajajo povsem valid patterni kjer se ga lahko uporablja brez tezav in je zaradi tega koda bolj pregledna in lepsa. Vcasih je lahko tudi hitrejsa.
Anti goto zealoti bi se morali nauciti kako se izobrazi druge, ne pa da se nekaj prepoveduje zavoljo samega prepovedovanja. "Zato k je Djikstra tko reku!"
Ni problem vzorec, problem je popravljanje kode. Sploh ko tako špageti. Drži se svojega posla.
BigWhale ::
Ja, saj to smo ze povedali, da se je v svetu zgodilo ze precej rewritov, ki so na koncu ubili produkt, ceprav so jih ljudje startali s povsem plemenitimi nameni.
Sicer sem pa ze precej spagetaste kode prepisoval iz COBOLa v C. Verjetno vec kot vecina ljudi tukajle.
Sicer sem pa ze precej spagetaste kode prepisoval iz COBOLa v C. Verjetno vec kot vecina ljudi tukajle.
WizzardOfOZ ::
Za GOTO obstajajo povsem valid patterni kjer se ga lahko uporablja brez tezav in je zaradi tega koda bolj pregledna in lepsa. Vcasih je lahko tudi hitrejsa.
Perform. Ne goto.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | IBM bi staro kodo v COBOL-u v Javo prevajal z umetno inteligenco (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 9978 (4607) | BigWhale |
» | Guverner New Jerseya urgentno išče programerje za COBOL (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 12888 (9937) | ginekk |
» | COBOL še vedno poganja precej bančnih sistemovOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 11487 (8703) | trstenjak |
» | Priljubljenost C-ja na petnajstletnem dnuOddelek: Novice / Ostala programska oprema | 11915 (7941) | Invictus |
» | Petdeset let COBOL-a (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13511 (10729) | tony1 |