New Scientist - Ameriški znanstveniki so izvedli prvi preizkus uspevanja rastlin v Lunini prsti. Čeprav so testni primerki vzklili in pognali liste, je bila njihova rast bistveno zavrta.
Človeštvo se vztrajno pomika v smer načrtovanja prvih kolonij na tujih svetovih. Tam bodo morale posadke kar se da veliko materiala za preživetje nabrati na licu mesta, kajti tovorni prostor na vesoljskih plovilih bo zelo omejen. Raziskovanje je živahno predvsem na področju gradbenih materialov, pridobljenih iz Mesečevega ali Marsovega peska, medtem ko je bila pridelava hrane doslej zvečine osredotočena na hidroponične farme. Toda te potrošijo ogromno vode, zato bi bila primernejša rešitev, pri kateri bi nekako uporabili planetarno prst. Raziskovalci s Floridske univerze so od Nase pridobili 12 gramov Mesečevega regolita, zbranega na odpravah Apollo 11, 12 in 17, ter se namenili preizkusiti, kako v njem uspeva navadni repnjakovec (arabidopsis thaliana), ki je hvaležna rastlina za biotehnološke eksperimente. Doslej Mesečevega peska dejansko še niso preizkušali v tej smeri, saj so bile dosedanje biokemične raziskave osredotočene le na vsebnost potencialnih nevarnih mikrobov. Izsledki raziskave so popisani v članku za Nature Communications Biology.
Semena so postavili v majhne prekate s po 900 miligrami prsti in dovajali vodo z dodatki hranil. Semena so zvečine vsa vzklila, toda motnje so se pojavile pri nadaljnji rasti. V primerjavi s kontrolnimi rastlinami, ki so poleg rasle v vulkanski prsti, s katero so želeli posnemati Mesečevo, so bile vse lunarne občutno manjše, rasle so počasneje in imele neznačilno barvo. Genetski pregled teh rastlin je pokazal, da so se množično vklapljali geni, ki jih povezujemo s stresom za rastline; med drugim ob pomanjkanju fosforja, obremenjenosti s kovinami in neravnovesjih soli. Mesečeva prst je v primerjavi z zemeljsko drugačna tako kemično kot fizikalno. V njej je manj snovi, ki jih povezujemo z rodovitnostjo, kot so fosfor, dušik, kisik in ogljik; po drugi plati je notri več kovin, kot je titan, medtem ko je železo prisotno v obliki drugih spojin kot na Zemlji. Regolit ima prav tako obliko ostrejših zrnc, ki so poškodovala strukturo rastlin.
To pomeni, da bi takšna prst pred rabo za pridelovanje hrane terjala dolgo in skrbno pripravo, na primer z gnojili, kar pa je zaradi uvodoma omenjene skoposti prostora na raketah težak izziv. Raziskave bodo verjetno usmerjene v razvoj postopkov za prepariranje prsti s sredstvi, ki bodo na voljo na licu mesta. Prav tako bomo skušali z genskim inženiringom razviti organizme, ki bodo odpornejši na opisane pomanjkljivosti regolita. Pomembno odkritje eksperimenta je, da se je prst, ki jo je nabral Apollo 11, močno razlikovala od drugih dveh vzorcev: veliko bolj strupena je bila, verjetno zaradi večje izpostavljenosti zunanjim vplivom, kot je Sončev veter. In nenazadnje: pokazalo se je, da je Nasin posnetek Lunine prsti, JSC-1A, ki so ga razvili iz vulkanske prsti v Arizoni, v tem oziru precej slab in bo ga bo treba bistveno izboljšati.
Pozabil dopisati; če zna kdo odgovoriti na vprašanje, ali bi vulkanska prst iz Marsa bila kaj boljše kvalitete ali ne? Če si sposodim vzporednico iz našega Sredozemlja, ko Etna bruha ven lavo in je ta polna rudnin ter mineralov in rastline veliko bolj in hitreje uspevajo v takšni zemlji...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Kakšna neumnost je pa to? Solata iz hidroponike ne vsebuje dodatnih 5 litrov vode. Na vertikalni hidroponiki je bilo v zadnjih letih narejenih veliko korakov naprej. Nobene potrebe ni, da bi na luno poslali traktorje in obdelovali njive kot tule, ker so tam še drugi problemi poleg nerodovitne zemlje. Če pa že pokriješ in izoliraš nek prostor, potem je pa vertikalna hidroponika očitna rešitev.
Pozabil dopisati; če zna kdo odgovoriti na vprašanje, ali bi vulkanska prst iz Marsa bila kaj boljše kvalitete ali ne? Če si sposodim vzporednico iz našega Sredozemlja, ko Etna bruha ven lavo in je ta polna rudnin ter mineralov in rastline veliko bolj in hitreje uspevajo v takšni zemlji...
Praktično vse marsovske sonde so poročale o vsebnosti klorovih spojin v toksičnih količinah (0,5%). V taki prsti ne raste nič.
In prav nobene potrebe ni, da bi kaj raslo v taki prsti. Imamo vertikalno hidroponiko, ki je idealna za tak scenarij. Ko bo na Marsu 100 milijonov ljudi, takrat bomo potrebovali zemljo in kombajn, dokler pa govorimo o maksimalno neki manjši naselbini, je pa hidroponika daleč najenostavnejša in predvsem ziher stvar.
Jaz tudi navijam za hidroponiko... na Marsu voda je, prineseš "vato" in semena s seboj. Dvomim da je rigolit v Marsu kaj manj toksičen oz. bolj bogat z hranilnimi snovmi za rastline. Čeprav, v filmih so že več 10kg krompirja vzgojili :).
Glede na to, da bodo ljudje na tujih planetih / naravnih satelitih še vedno morali na veliko potrebo, bi lahko tamkajšnjo prst zmešali s človeškimi iztrebki. Ja, vem, da se sliši nagnusno, in tudi je. Vendar ob omejenih virih moraš le-te dobro izkoristiti. Edit: Če bi seveda res morali pridelovati zelenjavo tako in ne s pomočjo hidroponike ali kakšnega drugega načina.
Praktično vse marsovske sonde so poročale o vsebnosti klorovih spojin v toksičnih količinah (0,5%). V taki prsti ne raste nič.
Kaj niso našli posrednih dokazov, da je bilo na Marsu nekoč verjetno življenje? Pri taki zemljini to potem ne bi bilo mogoče?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Ako je "red moon" imel life, je takrat imel še ozračje in zaščito pred vesoljskim sevanjem. Ko je ta izginila, so zlobni žarki iz vesolja naredili svoje skozi milijone let...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Kako pa rastline rastejo v zmanjšani gravitaciji ali brez nje? Najbrž so te stvari že preizkušali na ISS?
Ja na ISS so dosti sadili. 0 gravitacije je zelo kul za litje materialov, dobiš zelo homogen izdelek. Tudi optični kabli narejeni v 0g so top shit.
Da na lunini zemlji (in Marsovi) ne bo veliko rastll pa je znano že vsakemu ki je kdaj slišal za mrtvo zemljo. Zemlja ni le minerali, ampak je ogromno bakterij zraven ki omogočajo rastlini da lahko je. Saj mi brez bakterij tudi zelo slabo prebavljamo, probaj kakšen močan antibiotik dolgoročno in potem poročaj.
A misliš da niso pomislili na hidroponiko? Kako pa bi se voda krožila v vesolju po takšnem sistemu?
Ne vem. Včasih imam občutek, da delajo nekaj, kar jim dejansko lahko pove kdorkoli, ki je kdaj pogledal dva dokumentarca in ima ščepec pameti. Da na Marsu ne bomo kmetovali na površju lahko povem jaz, brez kakšnih hudih dodatnih študij.
Kako bi voda krožila? Črpalke v zaprtem sistemu? To je najmanjši problem. Če znamo priti na Luno bomo pa ja še nekaj cevi in črpalk povezali skupaj :)
Da se kmetovati kjerkoli. Sistem mora biti zaprt in voda nato samo kroži. Hidroponika je seveda najenostavnejši način. Oglik, dušik in večino mineralnov nekako pridobiš iz okolja. Sonce tudi imaš, lahko pa seveda z nuklearno prideluješ umetno svetlobo. Seveda vse skupaj izvesti in pripeljati z aktualno tehnologijo pa je zahtevno.
Včasih imam občutek, da delajo nekaj, kar jim dejansko lahko pove kdorkoli, ki je kdaj pogledal dva dokumentarca in ima ščepec pameti. Da na Marsu ne bomo kmetovali na površju lahko povem jaz, brez kakšnih hudih dodatnih študij.
Kakšna neumnost je pa to? Solata iz hidroponike ne vsebuje dodatnih 5 litrov vode. Na vertikalni hidroponiki je bilo v zadnjih letih narejenih veliko korakov naprej. Nobene potrebe ni, da bi na luno poslali traktorje in obdelovali njive kot tule, ker so tam še drugi problemi poleg nerodovitne zemlje. Če pa že pokriješ in izoliraš nek prostor, potem je pa vertikalna hidroponika očitna rešitev.
Potrošijo je več kot sočasna uporaba prsti ali podobnih materialov, z navezavo na omejene vire na vesoljskih postojankah, to je mišljeno. Vem pa, da vertikalna hidroponika beleži hiter napredek, ja.
Potrošijo je več kot sočasna uporaba prsti ali podobnih materialov
To ni res. Če je sistem zaprt, potem je edina voda, ki si jo odvzel, vezana v solati. Ostala se ponovno uporabi. Da jo pa morda rabiš nekaj več v štartu je pa logično, ampak saj bi moral v tisto zemljo tam gori dodati toliko stvari (praktično čisto vse), da potem ne moreš govoriti o omejenih virih. Če že gremo v detajle, potem je pa najbrž lažje pridobivati vodo na luni kot pa tja pošiljati vreče gnojil in zemeljske prsti za mešanico.
Bolj poglavitno vprašanje je ZAKAJ zelenjava ne bi uspevala v marsovskem regolitu. Za to pa so potrebne študije.
Ne, niso. Vprašaš lahko koga, ki je kdaj kaj posadil doma v slabo zemljo. Kako to izboljšati je lahko študija, zakaj pa ne. Evo ti, čisto prvi link z googla, da boš vedel kam spada regolit: https://www.naturespath.com/en-ca/blog/...
To ni res. Če je sistem zaprt, potem je edina voda, ki si jo odvzel, vezana v solati. Ostala se ponovno uporabi. Da jo pa morda rabiš nekaj več v štartu je pa logično, ampak saj bi moral v tisto zemljo tam gori dodati toliko stvari (praktično čisto vse), da potem ne moreš govoriti o omejenih virih. Če že gremo v detajle, potem je pa najbrž lažje pridobivati vodo na luni kot pa tja pošiljati vreče gnojil in zemeljske prsti za mešanico.
Takole cez palec bi rekel, da je hitroponika tezja za vzdrzevanje. Prst pognojis, vrzes not seme in potem obcasno mal zalivas. Nek zaprt sistem hidroponike potrebuje vec 'mehanizacije'.
Meni se zdi, da je bolj verjetno, da bomo prej videli kaksne glive, za katere ne potrebujes niti svetlobe.
Če je sistem zaprt, potem je edina voda, ki si jo odvzel, vezana v solati. Ostala se ponovno uporabi. Da jo pa morda rabiš nekaj več v štartu je pa logično, ampak saj bi moral v tisto zemljo tam gori dodati toliko stvari (praktično čisto vse), da potem ne moreš govoriti o omejenih virih. Če že gremo v detajle, potem je pa najbrž lažje pridobivati vodo na luni kot pa tja pošiljati vreče gnojil in zemeljske prsti za mešanico.
Bolj poglavitno vprašanje je ZAKAJ zelenjava ne bi uspevala v marsovskem regolitu. Za to pa so potrebne študije.
Ne, niso. Vprašaš lahko koga, ki je kdaj kaj posadil doma v slabo zemljo. Kako to izboljšati je lahko študija, zakaj pa ne. Evo ti, čisto prvi link z googla, da boš vedel kam spada regolit: https://www.naturespath.com/en-ca/blog/...
Očitno ne dojameš, kaj je sploh smisel opisane študije: analiza možnosti, da bi določeno komponento sistema pridelave odložili na material, ki ga najdemo na tujem svetu in pa odziv rastlin na takšen neprijazen substrat. Pri hidroponiki moraš ves sistem prinesti s seboj, razen če ga uspeš nek del izdelati na licu mesta, kar je naloga za katero drugo raziskavo ali inženiring. V tem oziru je voda, ki je potrebna za delovanje, pač pomemben element, ker predstavlja velik del substrata, razen če seveda izumimo kaj drugega, kar se da tudi uporabit v ta namen. Vato ali kaj podobnega je, you know, tudi treba prinest s sabo ali proizvest. Ni pa to sploh ključen detajl in si se na to precej brezzveze obesil - nenazadnje gredo izsledki dokumenta v več smeri, ne samo primernost peska za kmetovanje.
Nasploh iz tvojih odgovorov prav veje tista domišljavost spletnega keyboard warriorja, ki absoutno vse pozna bolje od strokovnjakov, ki od obravnavanja teh stvari živijo. Sem zihr, da boš avtorjem študije, pa urednikom NCB in peer reviewerjem ter ljudem na JPL, ki so z njimi sodelovali, znal razložit, da v resnici za brezzveze zapravljajo denar in da ti veš bolje in boš namesto tega sam pohopsal grant, ki je takim raziskavam namenjen in pokazal kaj boljšega. Ker če ob svoji silni ekspertizi nabijaš samo v tehle komentarjih, potem pač nisi napravil ničesar. Naslovnike za svoje pomisleke imaš v kontaktnih podatkih na NCB in University of Florida. Pa srečno!
Vec vesoljskih postaj. Te se lahko vsaj premakne ce pride so kaksnega meteornega dezja, pa se s potresi in viharji se ni potrebno ukvarjati. V kolikor so na Marsu uporabne surovine pa naj se jih vlece gor s tistimi dvigali, ki so jih nacrtovali ze za "vzlete" z Zemlje.
Vsaj za običajno gradnjo pesek iz Marsa niti ni primeren. Gre večji del za pesek iz vetrovne erozije , ki pa je sam po sebi pregladek za gradnjo. Vsaj na zemlji. zato savdijci in emirati uvažajo pesek.
opažam eno analogijo: rastline so vzniknile uspešno, niso pa mogle rasti uspešno naprej. podobno je če imajo premalo svetlobe: vzniknijo in potem zgnijejo. rastline rabijo kr konkretno dozo svetlobe, da rastejo. tak da najbrž je tu en proces, ki se začne, ko rastlina začne uporabljat svetlobo. najbrž takrat začne tudi črpat hrano iz zemlje, prej pa jo je iz semena. se pa tu lepo vidi, kako je vse življenje specializitano za zemljo. tudi ljudje smo zelo specializirani, čeprav se imamo za generična bitja. to specializacijo lahko vidimo v poplavi sodobnih boleznih (debelost, kratkovidnost, depresija, vraščeni nohti...)
potreben bo genetski inženiring rastlin, če hočejo, da rastejo na drugih planetih. al pa evolucija, ki pa je prepočasna.
Zakaj ne genetsko? Če genetsko spremeniš rastlino ji samo "pomagaš", da se prilagodi na nove razmere...sej to se v naravi stalno dogaja samo traja milijone let, da gre po naravni poti.
Upam, da na neki točki bomo spoznali, kako futile je delati neke kolonije na tako sovražnih delih vesolja. Človek kot tak nima kaj početi v vesolju.
Fatalizem običajno ni dobro gonilo napredka. Niti na lastnem planetu.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Zakaj ne genetsko? Če genetsko spremeniš rastlino ji samo "pomagaš", da se prilagodi na nove razmere...sej to se v naravi stalno dogaja samo traja milijone let, da gre po naravni poti.
Zato, ker ne poznamo solate ali krompirja, česarkoli, ki bi raslo na zdrobljeni skali brez hranil. Pa je imela narava milijarde let, da to naredi. Genetsko je lahko bolj odporna, višje raste, bolje obrodi, porabi manj hranil za liste in jih da več v gomolj itd. ampak absolutno brez kakršnihkoli hranil pa pač ne bo šlo. In točno taka je lunina "zemlja" ali marsovski regolit. Brez česarkoli.
Če je sistem zaprt, potem je edina voda, ki si jo odvzel, vezana v solati. Ostala se ponovno uporabi. Da jo pa morda rabiš nekaj več v štartu je pa logično, ampak saj bi moral v tisto zemljo tam gori dodati toliko stvari (praktično čisto vse), da potem ne moreš govoriti o omejenih virih. Če že gremo v detajle, potem je pa najbrž lažje pridobivati vodo na luni kot pa tja pošiljati vreče gnojil in zemeljske prsti za mešanico.
Bolj poglavitno vprašanje je ZAKAJ zelenjava ne bi uspevala v marsovskem regolitu. Za to pa so potrebne študije.
Ne, niso. Vprašaš lahko koga, ki je kdaj kaj posadil doma v slabo zemljo. Kako to izboljšati je lahko študija, zakaj pa ne. Evo ti, čisto prvi link z googla, da boš vedel kam spada regolit: https://www.naturespath.com/en-ca/blog/...
Očitno ne dojameš, kaj je sploh smisel opisane študije: analiza možnosti, da bi določeno komponento sistema pridelave odložili na material, ki ga najdemo na tujem svetu in pa odziv rastlin na takšen neprijazen substrat. Pri hidroponiki moraš ves sistem prinesti s seboj, razen če ga uspeš nek del izdelati na licu mesta, kar je naloga za katero drugo raziskavo ali inženiring. V tem oziru je voda, ki je potrebna za delovanje, pač pomemben element, ker predstavlja velik del substrata, razen če seveda izumimo kaj drugega, kar se da tudi uporabit v ta namen. Vato ali kaj podobnega je, you know, tudi treba prinest s sabo ali proizvest. Ni pa to sploh ključen detajl in si se na to precej brezzveze obesil - nenazadnje gredo izsledki dokumenta v več smeri, ne samo primernost peska za kmetovanje.
Nasploh iz tvojih odgovorov prav veje tista domišljavost spletnega keyboard warriorja, ki absoutno vse pozna bolje od strokovnjakov, ki od obravnavanja teh stvari živijo. Sem zihr, da boš avtorjem študije, pa urednikom NCB in peer reviewerjem ter ljudem na JPL, ki so z njimi sodelovali, znal razložit, da v resnici za brezzveze zapravljajo denar in da ti veš bolje in boš namesto tega sam pohopsal grant, ki je takim raziskavam namenjen in pokazal kaj boljšega. Ker če ob svoji silni ekspertizi nabijaš samo v tehle komentarjih, potem pač nisi napravil ničesar. Naslovnike za svoje pomisleke imaš v kontaktnih podatkih na NCB in University of Florida. Pa srečno!
Lej, tudi za gojenje v regolitu moraš imeti vodo in gnojila. Regolit nima hranilnih snovi v sebi. Torej je ta argument mimo.
Pri hidroponiki je vse kar rabiš mala pumpa za vodo, v kateri se regulira stopnja hranil in pH. Voda se jasno nikamor ne izgubi, ampak se vse reciklira nazaj. Poleg tega imaš tudi take tipe hidroponike, kjer dejansko samo meglico z hranili pršiš po koreninah, vode potrebuješ izredno malo
Torej boljše bi bilo vprašanje, kako iz regolita pridelati umetna gnojila, torej NPK in mikrohranila. Voda bo pa itak v vsakem primeru potrebna in jo bo potrebno izdelati na licu mesta, tudi za potrebe ljudi.
fantje, fantje... od prve celice do današnjih zalog zemlje/prsti je vmes mnogo milijonov let, ne vem točno, morda celo milijarda? Survival of the fittest je povzročil, da so prevladale rastline, ki so to izkoriščalke, ne tiste, ki so brez vsega in samo z vodo in soncem kaj naredile (obstaja pa tud to najbrž, sam niso mogle tekmovati s, recimo, navadno travo). Pač zemeljske rastline ni možno.
Ni variante, bo treba to nasloviti tako ali drugače - evolucija na zemlji pomeni, da na drugih planetih to samo s presaditvijho ne bo šlo. Lahko lifraš gor prst, lahko obogatiš te... kamnine, lahko hidroponika...
Rastlina bo že uspevala (vemo kaj je kloroplastni krog in celično dihanje) - samo rabi "zemeljske" pogoje, torej za kloroplast tudi minerale. Pika.
Lahko pa uporabimo kaj brez klorofila (tiste alge na žveplovem krogu), morda?
Ti procesi so zelo dolgotrajni. Da so se na našem planetu omogočile za življenje potrebne razmere je praktično neverjetno.(brez religiozne konotacije). Zelo dvomim, da sploh kje v naši galaksiji obstaja planet z regolitom, ki bi omogočal vsaj vzgojo zemeljskih rastlin.
potreben bo genetski inženiring rastlin, če hočejo, da rastejo na drugih planetih. al pa evolucija, ki pa je prepočasna.
To je enako kot če bi rekel, da moramo genetsko spremeniti ljudi, da ne bodo več potrebovali vode. To ne gre.
ne poznam specifik ampak vse je možno. voda, prst, to ni seveda noben predpogoj za življenje. dokaz so roboti :) pa kaj je sploh prst, iz česa je sestavljena. baje iz tega: Soil is a material composed of five ingredients — minerals, soil organic matter, living organisms, gas, and water.
minerals : to so kamni, ki jih je vreme razbilo na male delce. gas - me vem voda - ok pol pa še biološka snov. torej nič posebnega, razen biološke snovi, ki pa je tudi ni bilo na začetku evolucije v prsti, torej bi po moje prvotne rastline rastle v mesečevi prsti.
razen, če ima luna kamne, ki so sestavljeni iz drugih mineralov kot kamni na Zemljui, to je pa tut možno.
