Srž problema se skriva v plačilnih sistemih. Apple ni dovoljeval uporabe zunanjih plačilnih sistemov v aplikacijah niti povezav do njih. Razlog so seveda provizije, saj Apple od vseh transakcij v lastnem ekosistemu pobere 30 odstotkov (v nekaterih primerih 15 odstotkov), pri zunanjih transakcijah pa ne bi pobral nič. Hkrati izrecno prepoveduje, da bi bile kjerkoli cene nižje kot v njihovih tržnici. Nizozemski regulator je bil te pogoje ocenil za diskriminatorne.
Apple se je sicer pritožil na odločitev, a tudi nekolikanj spremenil svoje pogoje uporabe. Po novem od ponudnikov aplikacij - gre za aplikacije za zmenke, ker so ti založniki pač pritožniki - zahteva, da za nizozemski trg pripravijo posebno novo verzijo. Regulator je nezadovoljen tudi z več drugimi elementi Applove rešitve, zato sprememb ne šteje kot ukrepanje skladno z zahtevami. Gre za Applovo inovativno rešitev, kjer bi dovolil uporabno zunanjih plačilnih sistemov, a bi namesto 30 odstotkov zahteval 27 odstotkov provizije, ne da bi imel s temi transakcijami karkoli skupnega. Znižanje s 30 na 27 odstotkov ustreza stroškom, ki jih ima Apple z nudenjem infrastrukture.
Čeprav so Applovi prihodki na Nizozemskem v primerjavi z globalnim prometom zanemarljivi, je postopek izjemno pomemben. Če država uspe doseči, da Apple odstopi od priklepanja na lasten plačilni ekosistem, ima to lahko posledice po vsem svetu, saj podobni postopki tečejo tudi drugod. Apple zato brani svoje stališče.
