» »

Prodaja gramofonskih plošč in kaset še vedno raste

strani: 1 ... 5 6 7 »

damirj79 ::

kamikaze5 je izjavil:

BigWhale, saj je bilo zgoraj razloženo: s squeare wavom lahko primerjaš različne sisteme, saj so v kvadratu zajete vse frekvence. Predvajaš tak signal, ga izmeriš, narišeš in nato primerjaš. Bolj ko je izmerjen signal blizu kvadrata, boljši naj bi bi sistem reprodukcije. Torej je namenjen zgolj testiranju. Če predvajaš in vzorčiš pravilen sinus, gledaš samo eno frekvenco, če predvajaš glasbo, težko primerjaš izmerjen zmazek.


Niso zajete vse frekvence, samo osnovna in neskončno lihih. Vse frekvence zajame (pink, brown) šum, ampak ni primeren za več kot neke meritve frekv območja, ker je preveš kaotičen signal. Kvadratni signal je pomemben, ker ga je enostavno generirat in ker je uporaben za več testov hkrati, ki ti kar precej povejo o lastnostih naprave (odzivnost na tranziente, oscilacije, popačenja, koneckoncev tudi frekvenčno območje....). In nihče ne pravi, da je uporaben za poslušanje in nihče ni nikoli rekel, da kaseta in vinilka predvajata kvadratni signal bolje od CDja, ker splošno gledano to ne drži. Drži pa, če se omejiš na del slišnega frekvenčnega spektra, kjer CD zaradi svojih omejitev tega ne zmore več (CD je pri 6kHz že mrtev glede tega) in tukaj vinilka in še posebej kaseta, še zmoreta. In tudi ne drži ravno nabolje, da je vsak zvok instrumentov v glasbi sinusno (potem bi to bila samo ena frekvenca in večina intrumentov tega ne zna, razen elektronskih glasbil), je pa sinusoidno (ker je seštevek večih različnih sinusnih signalov, kar pa tudi poskuamo doseči z elektronskimi glasbili, ker tako bolje zvenijo in bolj so podobni klasičnim), pomeni da poleg neke osnovne frekevnce imamo še neke harmonike. Več harmonikov kot uspeš reproducirat, bolj bo podobno izvoru. JE treba priznat, da je le malo instrumentov, ki igrajo z osnovno frekvenco tako visoko kot je 6kHz in posledično tudi imajo sode in lihe harmonike z 12kHz in 18kHz in višje, so pa in te zvoke boljše uspemo predvajat preko analognih medijev. Digitalni mediji zmorejo tudi to, ampak je treba poseč po malo višji frekvenci vzorčenja, 44,1kHz je pač premalo.

LightBit ::

damirj79 je izjavil:

Digitalni mediji zmorejo tudi to, ampak je treba poseč po malo višji frekvenci vzorčenja, 44,1kHz je pač premalo.

Za netopirje. Lahko bi bilo 48kHz za več rezerve in bolj lepo okroglo številko.

damirj79 ::

Ja fajn, ampak potem bi pa komot lahko izbrali tudi 100kHz.

Zakaj 44,1kHz:
44,100 Hz @ Wikipedia?

LightBit ::

100kHz bi bil čista potrata za ljudi.

MrStein ::

damirj79 je izjavil:


Drži pa, če se omejiš na del slišnega frekvenčnega spektra, kjer CD zaradi svojih omejitev tega ne zmore več (CD je pri 6kHz že mrtev glede tega) in tukaj vinilka in še posebej kaseta, še zmoreta.

N krat ponovljena laž je še vedno zgolj laž.

JE treba priznat, da je le malo instrumentov, ki igrajo z osnovno frekvenco tako visoko kot je 6kHz in posledično tudi imajo sode in lihe harmonike z 12kHz in 18kHz in višje, so pa in te zvoke boljše uspemo predvajat preko analognih medijev.


N krat ponovljena laž je še vedno zgolj laž.


Digitalni mediji zmorejo tudi to, ampak je treba poseč po malo višji frekvenci vzorčenja, 44,1kHz je pač premalo.

Bulšit, oziroma:
N krat ponovljena laž je še vedno zgolj laž.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

damirj79 ::

Priznam, filozofija ti gre odlično od rok, vse ostalo pa bolj slabo. Dokazov, da je N-krat ponovljena laž, samo laž, namreč še kar nisi podal.

MrStein ::

Ker je očitno. Tvoji dokazi z "nevidno" tinto pa imajo še kar težave z materializacijo, kaj?
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

damirj79 ::

Očitno imaš težave z barvno slepoto :) Jaz ti torej ne morem nič pomagati.

ginekk ::

LightBit je izjavil:

100kHz bi bil čista potrata za ljudi.


Vzorči činelo s 44khz in z 96khz, pa boš slišal razliko.
Sem prepričan, da se za mastering uporablja več kot 44khz/16bit.

damirj79 ::

Resnici na ljubo to za večino populacije ni pomembno, zato je CD format več kot dovolj dober. Ostali 1% ljudi, ki jim je to pomembno, pa imajo druge medije in formate na voljo. Tako nekako kot konju ne boš dopovedal, da je pršut boljši kot seno.

LightBit ::

ginekk je izjavil:

LightBit je izjavil:

100kHz bi bil čista potrata za ljudi.


Vzorči činelo s 44khz in z 96khz, pa boš slišal razliko.
Sem prepričan, da se za mastering uporablja več kot 44khz/16bit.

Razliko lahko samo vidim. Slišim je ne, pa še zdaleč nisem upokojenec.
Mastering je pa druga reč. Tam uporabiš največ kar lahko, sploh biti ti prav pridejo.
Za tiste z super ušesi je pa na voljo SACD ali 24bit/192kHz, kjer vse teoretične prednosti plošč izginejo.
Seveda tudi z ploščami ni nič narobe, približno dvakrat letno tudi jaz poslušam svoj gramofon.

MrStein ::

ginekk je izjavil:

LightBit je izjavil:

100kHz bi bil čista potrata za ljudi.


Vzorči činelo s 44khz in z 96khz, pa boš slišal razliko.
Sem prepričan, da se za mastering uporablja več kot 44khz/16bit.

Tisti, ki se na zadevo vsaj malo spoznamo, pa vemo, da se.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

LightBit ::

zavajon je izjavil:

Qcube je izjavil:

Sem našel quiz za audiofile da se malo preverite. Ugotovite kateri je WAV file in kateri mp3

https://www.npr.org/sections/therecord/...

Srečno.

A je kdo od tukaj prisotnih audiofilov izvedel ta test? Če ste, pričakujem, da ste zadeli v nulo. Jaz sem namreč falil 3 od 6. In to celo tako, da sem v vseh treh primerih izbral 128 kbs. Kar seveda pomeni, da ne slišim razlike med PCM in 128 mp3 :|

Na slušalkah (ATH-MSR7) in integrirani zvočni sem zadel 2 x WAV in 4 x MP3 128kbps.
Na zvočnikih in boljši zvočni pa 4 x WAV, 1 x MP3 320kbps (Suzanne Vega), in 1 x MP3 128kbps (Jay Z).

Izbor glasbe je zelo v korist MP3. Suzanne Vega so samo vokali, kar pomeni, da ne gre prav visoko. Jay Z je čisto brickwall-an (se ne morem niti zbrati, da bi poslušal to sranje).
Treba je poslušati visoke tone. Predvsem šum, če ni drugega.
Dire Straits na primer ima razločne činele, sem prepričan da bi se precej dobro slišala razlika. Pri kvalitetnih posnetkih Jazz-a tudi.

BigWhale ::

Se pravi, za razlikovanje med nekompresirano glasbo, bolj kvalitetni mp3 in shitty mp3 potrebujemo relativno dobro opremo in predvsem pravilno glasbo?

Ok, sam, da vemo. :>

MrStein ::

A ni očitno, da na 2W zvočnikih iz monitorja ne razlikuješ niti med 44kHz in 22kHz posnetkom?
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

BigWhale ::

Seveda je, ampak sedaj smo prisli do tega, da moras imeti doma robe za nekaj tisocakov, ce hoces slisati razliko, med enim 'shitty formatom' in nekompresirano glasbo. Poleg tega mora biti pa se vzorec glasbe pravi.

Tisti test poslusanja, ki ga tukaj klikamo bi moral imeti pet razlicnih odgovorov s podvojenimi moznostmi in tisti najbolj 'pametni' bi morali test resiti z enakim odstotkom zanesljivosti vsaj kaksnih trikrat zapored.

Gagatronix ::

Povzetek: Tema se je sprevrgla v drekanje. Kot je zgleda tipicno za slo-tech.

MrStein ::

Saj, a ni oči... OK, pač ni.

Saj z VHS kaseto tudi ne boš videl razlike med televizorjem za 300 EUR in 3000 EUR.
V temi o nakupih TV pa vseeno vsi svetujejo te dražje.
Pa jih noben ne obtožuje "videofool-stva".
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Bwaze6 ::

Predvsem pa smo se po mojem oddaljili od vzrokov za izvorno novico. Ljudje imajo še vedno radi fizičen izdelek o glasbeniku in pesmi, ki jo poslušajo.

Pretočne vsebine so precej bolj udobne od fizičnih albumov, po drugi strani pa CD-ji nimajo retro privlačnosti...


Jaz sem imel vedno rad ogledovanje CD knjigic kupljenih albumov. Podobno je z ogledom ovitka vinilke. Da pa bi se navduševal nad jpg sličico naslovnice in špartanskim PDFjem, priloženim kupljenemu download albumu? Žalistno je, da se v bistvu pirati bolj potrudijo kot pa založbe, od katerih download mastno plačaš.

Podobno je pri streamanju - za malce boljšo izkušnjo sicer lahko plačas predvajalnik Roon, ki ti ponudi tono materiala v zvezi s pesmijo, albumom ali izvajalcem ob poslušanju:

Roonlabs



A je ponavadi isto, če bi poslušano googlal in klikal prve zadetke... In za to premium izkušnjo želijo 120 $ letno ali 500 $ za lifetime naročnino - za približek nečesa, kar so nam založbe nesposobne priložiti?

To, da ljudje namesto CDja kupujejo vinilke (in kasete, čeprav te so pa res nišne) je po mojem tudi v unikatnosti zapisa - CD kvaliteto ponuja precej streaming ponudnikov, ali pa lahko kupiš FLAC datoteke albuma (ali jih pretočiš s travnika). Predvajanje mehanskega zapusa vinilke je veliko bolj obredno dejanje - čeprav nas večina ne bi ločila zvoka od npr 24 bit / 96 ali 192 KHz dobrega needledropa.

LightBit ::

BigWhale je izjavil:

Seveda je, ampak sedaj smo prisli do tega, da moras imeti doma robe za nekaj tisocakov, ce hoces slisati razliko, med enim 'shitty formatom' in nekompresirano glasbo. Poleg tega mora biti pa se vzorec glasbe pravi.

Tisti test poslusanja, ki ga tukaj klikamo bi moral imeti pet razlicnih odgovorov s podvojenimi moznostmi in tisti najbolj 'pametni' bi morali test resiti z enakim odstotkom zanesljivosti vsaj kaksnih trikrat zapored.

Moja roba niti ni tako zelo draga (recimo ~600€, če ne računam dela).
Zvočniki so DIY (visokotonec je bil 10€:))). Po menenju "pravih audiofilov" je ojačevalec, ki ga imam primeren samo kot darilo zraven pralnega praška in predvajanje glasbe v gostilni.

Drži ta test bi moral probati večkrat, ampak mi je blio zaradi izbor glasbe že to odveč. Tudi dobro bi bilo, če bi se dalo med predvajanjem preklapljati (ne vedno od začetka).

kamikaze5 ::

BigWhale je izjavil:

Seveda je, ampak sedaj smo prisli do tega, da moras imeti doma robe za nekaj tisocakov, ce hoces slisati razliko, med enim 'shitty formatom' in nekompresirano glasbo. Poleg tega mora biti pa se vzorec glasbe pravi.


Kaj ni to jasno že samo po sebi? Popačenje na zvočniku telefona je precej večje od popačenja, ki ga naredi 128kbps MP3 kodiranje.

bbf ::

fak, ne morm verjet, o čem se na STku kregate.. A hruška bolje diši al jabolko bolje diši?
CD avdio path na vsak način hoče eliminirati posledice samplinga, vi bi pa prave kote ven bobivali. (Hint - CD zapis je v osnovi pravokoten)
Pa še ena za nyquist forserje: nyquist rate ni terminalni Fs za DAC, gre mnogo višje - google "Equivalent time sampling". Ja, za ponovljive pojave je to ok, za muziko seveda ne, ampak samo tolko, da ne boste vsi v zmoti.

ProGo ::

bbf je izjavil:

...(Hint - CD zapis je v osnovi pravokoten)...


:)) Hvala za tole domislico, mi je polepšala dan.

Invictus ::

MrStein je izjavil:

Če potrebuješ dokaz, da je 1+1=2, potem nisi kompetenten za debato o matematiki, sorry.

Očitno nisi nikoli študiral diskretnih struktur.

Tam se da lepo dokazati, da 1+1 ni enako 2 ;).
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

MrStein ::

bbf je izjavil:


CD avdio path na vsak način hoče eliminirati posledice samplinga, vi bi pa prave kote ven bobivali. (Hint - CD zapis je v osnovi pravokoten).

"V resnici" je oblike vžigalic :



V resnici pa je točno take oblike kot na vhodu pri snemanju. Seveda omejen na pasovno širino 20 kilohercov in tam 90 dB.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

kamikaze5 ::

Sam za info: tukaj pri testu gramofonske igle navajajo njen odziv na pravokotni signal. S takim signalom so jasno na voljo plošče, namenjene testiranju.

damirj79 ::

MrStein je izjavil:

Ker je očitno. Tvoji dokazi z "nevidno" tinto pa imajo še kar težave z materializacijo, kaj?


Shity kaseta (edina ki jo še imam, presneta 100x LOL :D ), shity tape deck (Pioneer ct1280), ringing je pa problem že v source-u, bi rabil kakšen boljši signal generator:

Source:





Ne dvomim, da kakšen NAD, Denon ali Nakamichi zmorejo več.

Ker r2r zmore nekako tako (na malo višji frekvenci):

bbf ::

vžigalice... Lahko si predstavljaš kot vžigalice, sam dejansko je to irelevantno. Ampak pravega kota pa ne boš dobil iz teh vžigalic. Že AD konverter, ki ti je zdigitaliziral, ni tolko širok, da ti bo pravi kot ujel. Pri square 5kHz inputa in 22kHz samplinga ti iz AD pride samo osnovna 5k in prvi harmonik 15k. Tle si lahko ilustriraš, kako to zgleda: https://sara.ng/apps/square-wave/ : 1khz je približno 1+10 harmonk. Nobeden, ne AD niti DA ne ve, da gre za pravi kot. Na drugi strani, ti te šibice predvajalnik integrira in sfiltrira skozi LPF (ali kot tule oversempla in še celo sample/holda + LPF https://elektrotanya.com/the_harman_kar... in ni šans, da dobiš pravi kot ven. Yamaha CD-S2100 @1khz: https://www.audioholics.co.za/media/com...
To je za CD.. Za vinyl pa, ja, nekatere plate in cartridgi grejo preko 50khz, zato jim lahko rata lepši square narest. V laboratoriju...

Square je kul za objektivno avdio analizo, ni se pa treba obešat nanj; hitr vidiš subjejktiven tilt posameznika.

DamirJ, ne snemat iz generatorja. Avdio source je ves 22khz grenzan (DVD 96k), ti pa iz generatorja dobiš lohk tud 1MHz širine.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: bbf ()

MrStein ::

damirj79 je izjavil:


Shity kaseta

No, pol si naredil. Zdaj daj še sliko s CD-ja in se lahko pogovarjamo.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Zvezdica27 ::

lp,

jaz, ki imam sicer tinitus, tiste razlike na onih datotekah (isti master prekodiran), nisem zaznal. Mp3 so kvalitetno narejeni. Moj sistem je v temu trenutku AV receiver based, tko da ni kvalitete, ampak tako zelo neopazno je bilo, da ne bom niti probaval na PA od banda (v klubu). Nima smisla,

zz

damirj79 ::

MrStein je izjavil:

damirj79 je izjavil:


Shity kaseta

No, pol si naredil. Zdaj daj še sliko s CD-ja in se lahko pogovarjamo.


Uporabi spodaj številkice od 1 do 7 in preberi vse znova, tako zelo željene informacije boš našel že napisane.

damirj79 ::

LightBit je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Seveda je, ampak sedaj smo prisli do tega, da moras imeti doma robe za nekaj tisocakov, ce hoces slisati razliko, med enim 'shitty formatom' in nekompresirano glasbo. Poleg tega mora biti pa se vzorec glasbe pravi.

Tisti test poslusanja, ki ga tukaj klikamo bi moral imeti pet razlicnih odgovorov s podvojenimi moznostmi in tisti najbolj 'pametni' bi morali test resiti z enakim odstotkom zanesljivosti vsaj kaksnih trikrat zapored.

Moja roba niti ni tako zelo draga (recimo ~600€, če ne računam dela).
Zvočniki so DIY (visokotonec je bil 10€:))). Po menenju "pravih audiofilov" je ojačevalec, ki ga imam primeren samo kot darilo zraven pralnega praška in predvajanje glasbe v gostilni.

Drži ta test bi moral probati večkrat, ampak mi je blio zaradi izbor glasbe že to odveč. Tudi dobro bi bilo, če bi se dalo med predvajanjem preklapljati (ne vedno od začetka).


Važno, da je tebi všeč. Sploh pri zvočnikih se da marsikaj narediti. Recimo komercialna roba večinoma uporablja zelo strme filtre (3. red največkrat), še posebej na visokotoncih, saj so ti tehnično gledano zahtevnejši kot srednjetonec ali bas, strmi filtri tako lepo odrežejo del frekvenc, ki jih niso sposobni v redu predvajat. Ampak naši možgani pa tako strmih filtrov ne marajo najbolj.

bbf je izjavil:

vžigalice... Lahko si predstavljaš kot vžigalice, sam dejansko je to irelevantno. Ampak pravega kota pa ne boš dobil iz teh vžigalic. Že AD konverter, ki ti je zdigitaliziral, ni tolko širok, da ti bo pravi kot ujel. Pri square 5kHz inputa in 22kHz samplinga ti iz AD pride samo osnovna 5k in prvi harmonik 15k. Tle si lahko ilustriraš, kako to zgleda: https://sara.ng/apps/square-wave/ : 1khz je približno 1+10 harmonk. Nobeden, ne AD niti DA ne ve, da gre za pravi kot. Na drugi strani, ti te šibice predvajalnik integrira in sfiltrira skozi LPF (ali kot tule oversempla in še celo sample/holda + LPF https://elektrotanya.com/the_harman_kar... in ni šans, da dobiš pravi kot ven. Yamaha CD-S2100 @1khz: https://www.audioholics.co.za/media/com...
To je za CD.. Za vinyl pa, ja, nekatere plate in cartridgi grejo preko 50khz, zato jim lahko rata lepši square narest. V laboratoriju...

Square je kul za objektivno avdio analizo, ni se pa treba obešat nanj; hitr vidiš subjejktiven tilt posameznika.

DamirJ, ne snemat iz generatorja. Avdio source je ves 22khz grenzan (DVD 96k), ti pa iz generatorja dobiš lohk tud 1MHz širine.


Nimam in za namene testa je dovolj dober indikator.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: damirj79 ()

damirj79 ::

BigWhale je izjavil:

Seveda je, ampak sedaj smo prisli do tega, da moras imeti doma robe za nekaj tisocakov, ce hoces slisati razliko, med enim 'shitty formatom' in nekompresirano glasbo. Poleg tega mora biti pa se vzorec glasbe pravi.

Tisti test poslusanja, ki ga tukaj klikamo bi moral imeti pet razlicnih odgovorov s podvojenimi moznostmi in tisti najbolj 'pametni' bi morali test resiti z enakim odstotkom zanesljivosti vsaj kaksnih trikrat zapored.


Agree, ampak tisti test s 6imi vzorci je res neposrečen. Jay-Z? :D WTF ima to veze s kvalitetno repordukcijo? Pa Katy Perry? Poleg tega pa še Suzane Vega sample, kjer je samo vokal (tega niti teoretično ne moremo ločit). Tko ostane nekako realen doseg 3/6, oziroma še boljše, mislim da edino tisti Mozartov sample je res representativen vzorec. Če kdo rabi še file iz te strani, za si jih naložit na kakšen drugi medij, mu jih shranim v "meglo".

LightBit je izjavil:

ginekk je izjavil:

LightBit je izjavil:

100kHz bi bil čista potrata za ljudi.


Vzorči činelo s 44khz in z 96khz, pa boš slišal razliko.
Sem prepričan, da se za mastering uporablja več kot 44khz/16bit.

Razliko lahko samo vidim. Slišim je ne, pa še zdaleč nisem upokojenec.
Mastering je pa druga reč. Tam uporabiš največ kar lahko, sploh biti ti prav pridejo.
Za tiste z super ušesi je pa na voljo SACD ali 24bit/192kHz, kjer vse teoretične prednosti plošč izginejo.
Seveda tudi z ploščami ni nič narobe, približno dvakrat letno tudi jaz poslušam svoj gramofon.


Ne rabiš biti upokojenec. Povprečen človek pri 40ih letih sliši samo še do 16-17kHz, morda nekateri bolj "obdarjeni" do 18kHz, lahko tudi celo samo 15kHz, 20kHz plus so samo še sanje. Ti potrdim iz lastne roke.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: damirj79 ()

LightBit ::

damirj79 je izjavil:

Važno, da je tebi všeč. Sploh pri zvočnikih se da marsikaj narediti. Recimo komercialna roba večinoma uporablja zelo strme filtre (3. red največkrat), še posebej na visokotoncih, saj so ti tehnično gledano zahtevnejši kot srednjetonec ali bas, strmi filtri tako lepo odrežejo del frekvenc, ki jih niso sposobni v redu predvajat. Ampak naši možgani pa tako strmih filtrov ne marajo najbolj.

Jaz imam filter 3. reda na visokotoncu (ima malo hribčka, nekje se mora poznati nizka cena). Moji možgani ne opazijo problemov, tudi če primerjam z zvočniki, ki imajo kretnico 1. reda. Morda ker je na precej nizki frekvenci (1,6 kHz).
Drugače vedno skušam narediti kretnico z čim manj elementi (manj je več).

damirj79 je izjavil:

LightBit je izjavil:

ginekk je izjavil:

LightBit je izjavil:

100kHz bi bil čista potrata za ljudi.


Vzorči činelo s 44khz in z 96khz, pa boš slišal razliko.
Sem prepričan, da se za mastering uporablja več kot 44khz/16bit.

Razliko lahko samo vidim. Slišim je ne, pa še zdaleč nisem upokojenec.
Mastering je pa druga reč. Tam uporabiš največ kar lahko, sploh biti ti prav pridejo.
Za tiste z super ušesi je pa na voljo SACD ali 24bit/192kHz, kjer vse teoretične prednosti plošč izginejo.
Seveda tudi z ploščami ni nič narobe, približno dvakrat letno tudi jaz poslušam svoj gramofon.


Ne rabiš biti upokojenec. Povprečen človek pri 40ih letih sliši samo še do 16-17kHz, morda nekateri bolj "obdarjeni" do 18kHz, lahko tudi celo samo 15kHz, 20kHz plus so samo še sanje. Ti potrdim iz lastne roke.

Saj, točno to.

gumby ::

damirj79 je izjavil:

Ne rabiš biti upokojenec. Povprečen človek pri 40ih letih sliši samo še do 16-17kHz, morda nekateri bolj "obdarjeni" do 18kHz, lahko tudi celo samo 15kHz, 20kHz plus so samo še sanje. Ti potrdim iz lastne roke.

Kakšen smisel ima potem predvajanje frekvenc nad 20kHz?
Ker jih "čutiš", kot neutrinote?
my brain hurts

bbf ::

Ja eni pravjo, da "čutijo" nad 20khz. Pa naj čutijo; zaviješ z očmi in gremo dalje..

kamikaze5 ::

bbf je izjavil:

Ja eni pravjo, da "čutijo" nad 20khz. Pa naj čutijo; zaviješ z očmi in gremo dalje..


Itak da glasbo tudi čutiš. Kdor ne verjame, naj se postavi pred zvočnik na kakšnem večjem in glasnejšem rockerskem koncertu. Pri normalni jakosti pa pa tam do 50kHz baje čutijo samo tisti, ki slišijo kako trava raste.

LightBit ::

Ja, samo čutiš nizke frekvence.

Machete ::

Tole je šele mindblow: Laser turntable @ Wikipedia
Asrock-Z87Pro4|i5-4670K@4,3|4x4GB|GTX-1080|850EVO-250GB|WD2TB|W10Pro
Galaxy S8

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Machete ()

kamikaze5 ::

Machete je izjavil:

Tole je šele mindblow: Laser turntable @ Wikipedia


he prototype revealed an interesting flaw of laser turntables: they are so accurate that they play every particle of dirt and dust on the record, rather than pushing them aside as a conventional stylus would.

c3p0 ::

Vakuumska komora, v kateri bi lahko tudi shranjevali plošče, odpravi problem. Ideja za gofundme. Nič ni predrago za pravega audiofila ;)

pegasus ::

Eh eh, veš kaj bo to svinjarije not potegnilo, ko jo boš odprl ...

Raje antistatična komora ;)

Spajky ::

gumby je izjavil:

... Kakšen smisel ima potem predvajanje frekvenc nad 20kHz? Ker jih "čutiš", kot neutrinote?
Pošlji iz analognega vira iste oblike (gen-oscilatorja) 50kHz + 40kHz na kvaliteten analogni amp z HF mejo oktavo višje na visokotonc ... bi moral čut razliko frekvenc 10kHz ... če nisi naglušen ali vmes "skuril" visokotoncev :)) , ker nisi gledal VU-meter hkrati (max na -10dB) ...
... R U Conf-Y-U-sed ? ...

bbf ::

Spajky je izjavil:

gumby je izjavil:

... Kakšen smisel ima potem predvajanje frekvenc nad 20kHz? Ker jih "čutiš", kot neutrinote?
Pošlji iz analognega vira iste oblike (gen-oscilatorja) 50kHz + 40kHz na kvaliteten analogni amp z HF mejo oktavo višje na visokotonc ... bi moral čut razliko frekvenc 10kHz ... če nisi naglušen ali vmes "skuril" visokotoncev :)) , ker nisi gledal VU-meter hkrati (max na -10dB) ...


Teh 10khz imaš v audio sourcu že noter, ker se ti zmiksata že v studiu na vhodu v mešalko (če slučajno imaš tako široko violino/triangl..). Madona, a hajfijaši poslušate muzko, ali signal generatorje? Naštej inštrumente, ki jim je osnovna frekvenca 40 ali 50khz.

kamikaze5 ::

bbf je izjavil:

Madona, a hajfijaši poslušate muzko, ali signal generatorje?


Kar nekaj jih poznam, ki poslušajo aparaturo in ne muzike.
strani: 1 ... 5 6 7 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Glasbo si vedno več "izposojamo" in vedno manj kupujemo (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
1165059 (1063) Egidij88
»

Sony bo začel izdelovati gramofonske plošče (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
12512166 (4158) thetilko
»

Vsak deseti prodani album je gramofonska plošča (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Rezultati
11125082 (13478) gruntfürmich
»

Prihodki glasbenih založb upadajo, prodaja vinilk narašča (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
8017526 (14013) madmitch
»

Lani prodanih dvakrat več gramofonskih plošč (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Rezultati
13911254 (7596) BlueRunner

Več podobnih tem